Prvi šolski dan

Komaj smo dočakali začetek novega šolskega leta. V prvi razred OŠ Kanal je vstopilo 27 učencev in učenk. Na sprejemu v športni dvorani jih je najprej pozdravila gospa ravnateljica Barbara Kragelj Jerič, za njo pa še gospa županja Tina Gerbec. Ob programu drugošolcev smo prvošolčkom podarili rumene rutice in majhno darilce. V razredu smo se predstavili, zapeli nekaj pesmic in se posladkali s torto.

Prvi šolski dan je bil za vse učence in učiteljice poseben. Učenci so pogumno zakorakali v težko pričakovano šolo. Kaj se jim je najbolj utrnilo v spomin?

»Najlepše mi je bilo:

  • ko sem jedel/la torto (Hugo, Mia Purgar, Timotej, Amna, Sofia)
  • ko so nastopali za nas drugošolci (Julija)
  • ko smo jedli torto in dobili igračko Lili (Mija Levpušček)
  • ko smo dobili darilca, ko smo jedli torto in spoznali pesem Lili in Bine (Patrik)
  • ko sem izvedel, da popoldne ne bo treba spati (Enej)
  • ko smo dobili darilca in poslušali pesem Korenjak (Klara)
  • ko smo jedli torto in lubenico (Anže)
  • ko sem jedel torto, lubenico in v šoli spal (David)
  • ko sem jedel lubenico (Janž)
  • ko smo jedli torto in poslušali pesem Korenjak (Timej)
  • ko so drugošolci peli in plesali pesem Zvonček (Lara J)
  • ko sem si ogledal šolo (Teo).«

»Zame je bil prvi šolski dan najlepši (Laura).«

»Prvi šolski dan mi je bil zelo všeč in mi bo ostal vedno v spominu (Kristjan, Meta).«

Učiteljici 1. a razreda OŠ Kanal

Praznik kostanja v Ligu (opis prireditve)

V nedeljo, 13. oktobra, je bil v Ligu Praznik kostanja. Program je bil zelo zanimiv. Nastopali so glasbena skupina Murni, kitarist iz Nove Gorice, Tanja Žagar in Tilen Artač. Obiskovalci so lahko igrali tombolo in opazovali povorko vozov. Ti so predstavljali kraje v okolici Liga. To je bila 50. obletnica Praznika kostanja, zelo velik praznik za naše kraje. Bilo je veliko okusne hrane, seveda tudi kostanj in marijaceljski kolači.

Jana Gabrijelčič, Nina Petrevčič, 7. a

Rally Nova Gorica 2019

Letošnji rally je potekal od 19. do 21. septembra. Po naših krajih (Morsko, Lig, Kambreško in Banjšice) je brneti začelo 20. in končalo 21. septembra. Štart 1. in 2. trase Lig (Pečno) je potekal ob 16h ter 18h. Z vožnjo so pričeli najboljši vozniki, njim so sledili slabše uvrščeni. Rally so spremljali poleg številnih obiskovalcev tudi gasilci, ki so skrbeli za varnost. Trasa se je končala v Plavah.

Matija Perše, 7. a

Slika: Kevin Pavlin, Vrhavč, Križev breg, skok 

Sprejem Janija Kovačiča

V četrtek, 3. 10. 2019, je bil pred kanalsko občino sprejem Janija Kovačiča. Zbralo se je veliko ljudi, med njimi tudi OK Salonit Anhovo in glasbeniki iz Anhovega. Gneča je bila takšna, da si se komaj lahko premikal. Ko se je prireditev začela, je odmevala Zdravljica. Voditelj je spraševal Kovačiča o evropskem prvenstvu v odbojki in o njem samem. Slovenija je namreč letos prejela odlično srebrno medaljo. Meni je bilo najbolj zanimivo vprašanje o Kovačičevem vzdevku. Po intervjuju je kanalski odbojkar odprl šampanjec. Podarili so mu še Marijaceljski kolač. Nato so pili šampanjec, jaz pa sem nazdravil s sokom.

Jernej Leban, 7. a

Foto: Peter Nanut, utrinki iz Pariza

 

Tradicionalni slovenski zajtrk (opis dogodka)

V petek, 15. 11., smo imeli Tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci so jedli v svojih matičnih učilnicah. Predstavniki šolske skupnosti pa so pričakali goste zjutraj pred šolo in jih pospremili v učilnico fizike, kjer so se zbrali ravnateljica, županja in njena tajnica, lokalni pridelovalci ter predstavniki razredov – učenci od 4. do 9. razreda. Tam so pridelovalcem postavljali vprašanja, npr. zakaj je dobro, da kupujemo lokalno hrano. Vsi skupaj so med pogovorom zajtrkovali. Na koncu so se predstavniki šole lepo zahvalili obiskovalcem ter jih povabili tudi naslednje leto.

Učenci dopisniškega krožka

Ulični tek – Vivicittà

V četrtek, 26. 9. 2019, smo se po 1. šolski uri zbrali v avli ter odšli po malico. Ko smo jo pojedli ali jo vzeli s seboj, smo se vkrcali na silbus ter se namestili vsak na svoj sedež. V silbusu smo se pogovarjali, nekateri fantje pa so gledali po telefonih. Ko nas je voznik odložil v Gorici, smo odšli vsak na svojo stezo in odtekli prvi poskusni krog. Vsi smo morali napeto poslušati, kdaj bodo poklicali naš letnik. Najmlajša je bila skupina letnik 2009. Pri teku smo morali biti pozorni na luknje v cestišču. Ko smo vsi letniki odtekli svojo progo, smo se odpravili na trg, kjer so nam podelili medalje in dali nagrade. Nato smo se slikali pri parni lokomotivi. Avtobus nas je že čakal na parkirišču. Po končani vožnji je vsak odšel k svoji šolski dejavnosti.

Julija, Nika in Anika, 6. a

Šolski parlament na OŠ Kanal

V četrtek, 28.3.2019, je na OŠ Kanal potekal otroški parlament.
Srečali smo se ob 13.15 v učilnici za slovenščino.

Tema parlamenta je v letošnjem šolskem letu že drugič zapored bila Šolstvo in šolski sistem.
Parlament sem vodila jaz. Začeli smo s pozdravom gostov, nato je sledila osrednja tema.Predstavniki oddelčnih skupnosti so predstavili dejavnosti, ki so jih izvajali na temo Šolstvo in šolski sistem (ankete, referati, o šoli nekoč, o preobremenjenosti učencev, pretežkih šolskih torbah …).

Predstavniki oddelčnih skupnosti so gospe županji predstavili svoje ideje o občinskih zadevah, gospe ravnateljici pa ideje o izboljšanju klime na šoli. Obe sta jim rade volje prisluhnili ter obljubili, da se bosta potrudili za uresničitev naših idej in predlogov.

Larisa Dugar, 9.a

 

 

Vpis v žalno knjigo za pokojnim Cirilom Zlobcem

V četrtek, 6. 9. 2018, smo se učenke, ki obiskujemo izbirni predmet vzgoja za medije odpravile v spremstvu mentorice Irene Hočevar Križnič in šolske knjižničarke Zvonke Cigoj na kanalsko občino. Tam so nas prijazno sprejeli in napotili v sejno sobo, kjer je bila žalna knjiga. Tja smo se podali v čast pokojnega pesnika Cirila Zlobca. Ciril Zlobec je postal leta 2004 častni občan občine Kanal ob Soči. Dolgo let je sodeloval pri izvedbi Kogojevih dni. Podpisale smo se v žalno knjigo in tako v imenu Osnovne šole Kanal pokazale spoštovanje do velikega pesnika in častnega občana.

Milica Zorana Ibraimović, 8. a

zakljucek_1

Prispevki iz preteklih let

Postali smo kolesarji

V sredo, 13.6.2018, smo postali kolesarji. Zbrali smo se na spodnjem parkirišču. Učiteljica Darja nam je povedala, da nas bosta opazovala dva redarja. Po opravljenih vožnjah smo čakali pred šolo na rezultate. Redar nas je pohvalil, a bilo me je vseeno strah. Ko je razglasil, da smo vsi uspešno opravili izpit, sem bila zelo srečna in ponosna nase. Vem, da moram biti s kolesom v prometu zelo previdna.
Kim Dugar, 5. b

Ko smo začeli voziti, sem bil na trnih. Res sem hotel narediti kolesarski izpit, ampak sem vedel, da bo kar težko. Ko smo prvič vozili, sem bil vesel, da sem dobro vozil. Pri zadnjem krogu sem se zamislil. Sem naredil ali ne? Pred šolo smo počakali redarja. Ko je povedal, da smo vsi naredili izpit, sem bil zelo vesel.
Rene Berdon, 5. b

V sredo me je bilo zelo strah. Imeli smo namreč kolesarski izpit. Kolo mi je pripeljal bratranec Aljaž. Tretjo šolsko uro se je začelo. Najprej je bila vaja, nato je šlo zares. Po prvi resni vožnji smo imeli popravno vožnjo, na koncu pa smo vozili v skupinah po pet. Vsi smo opravili izpit. Redar je ustavil promet na glavni cesti, mi pa smo se odpeljali s kolesi na sladoled. Zelo smo bili veseli.
Vita Božič, 5. b

Na koncu smo se razvrstili pred šolo. Tresel sem se od strahu. Ko pa sem slišal, da smo vsi naredili izpit, sem se zelo razveselil.
Taulant Kolgeci, 5. b

Ko sem se zjutraj odpravljal s kolesom, sem bil v strahu, da kolesarskega izpita ne bom naredil. Ker sem bil med zadnjimi po abecedi, me je strah minil. Ko sem bil na vrsti, sem globoko vdihnil in speljal. Vozili smo s spodnjega šolskega parkirišča do tržnice in nazaj. Pred šolo nam je redar povedal, da smo vsi opravili izpit. Bil sem presrečen. Za nagrado smo šli na sladoled.
Jan Pičulin, 5. b

Začeli smo s pripravami na kolesarski izpit. Strah me je bilo, ker je redar tako resno govoril. Zato sem izgubil malo samozavesti. Ko sem začel voziti, sem si rekel: »Ne boj se izpita, ker je isto kot na vajah.« Povrnil sem si samozavest in vozil odlično. Po zaključku sem slišal veselo novico, da smo vsi uspešno opravili.
Jernej Leban, 5. b

Zjutraj sva z očetom pripeljala v šolo kolo. Bilo me je malo strah, ker sem vedel, da vsi sorodniki želijo, da opravim izpit. Ko smo začeli, je izgledal redar zelo strog. Potem pa sem spoznal, da je prijazen. Medtem ko smo se vozili, sem se zelo trudil, še posebej na glavni vožnji. Na koncu smo šli po glavni cesti na sladoled. Kolono je vodila učiteljica Darja Zavec, ki se je tako trudila z nami, da smo vsi znali. Redar pa je ustavil promet. To je bila zelo zanimiva izkušnja.
Tilen Malnič, 5. b

Ko smo prišli do koles, smo si najprej nadeli čelado in odsevne jopiče, nato smo se razvrstili v kolono in se odpeljali. Vožnjo smo začeli pri trgovini Fama. Redarka in učiteljici sta stali pri Fami, redar pa pri gasilskem domu. Zapisovali so si, kako smo vozili. Ko smo vsi zaključili z vožnjo, nam je redar povedal, da smo vsi naredili izpit. Zelo sem bil vesel.
Patrik Cigoj, 5. b

Bila sem v pričakovanju. Sem naredila kolesarski ali ne? Učenci petega razreda smo se zbrali pred šolo in v strahu čakali na redarjev govor. Povedal nam je, da smo bili zelo resni in pridni, zato smo vsi naredili izpit. Bila sem zelo ponosna nase, saj sem vedela, da sem postala prava voznica kolesa.
Nina Petrevčič, 5. b

Kolo mi je v Kanal pripeljal moj sosed Mirko, ki dela v kmetijski trgovini. Zelo sem bil vesel, da sem opravil izpit za kolo. Od učiteljice sem se veliko naučil. Na začetku me je bilo malo strah, da izpita ne bom opravil. A mi je uspelo. Vozil sem zelo dobro.
Tadej Konjedic, 5. b

Ko smo se razvrstili na začetek proge, sem bil zelo nemiren. Ko pa se je vse začelo, ni bilo več tako hudo, saj sem vedel, da sem se dobro naučil in da znam. Najprej smo šli na testno vožnjo, potem pa dva kroga zares. Redar me je dvakrat pohvalil. Enkrat me je popravil, ker sem pozabil pogledati nazaj. Zbrali smo se na parkirišču šole, kjer smo vsi prestrašeni čakali. Ko je redar povedal, da smo vsi naredili, smo se sprostili in se razveselili. Nato smo se s kolesi odpeljali na kepico sladoleda. Zelo smo se nasmejali. Potem smo se vrnili, parkirali kolesa in veseli odšli.
Rad bi se zahvalil tudi učiteljici kolesarskega izpita, ker mi je omogočila opravljanje izpita in ker nas je vse to naučila.
Tian Humar Bajt, 5. b

 

Šola nekoč in danes na občinskem otroškem parlamentu

Na prvi pomladni dan , 21. marca 2018, smo se predstavniki 8. in 9. razreda OŠ Kanal pod mentorstvom učiteljice Suzane Kavčič udeležili osemindvajsetega občinskega parlamenta na občini Kanal ob Soči. Parlament sta letos vodili kanalski osmošolki Mei Vogrič in Staša Zavec, parlamenta pa so se kot vsako leto udeležili tudi predstavniki OŠ Deskle.

Na parlament smo se pripravljali že na šoli. V četrtek, 15. 3. 2018, smo s pomočjo naše mentorice izvedli šolski parlament. Udeležili smo se ga predstavniki vseh oddelkov od 4. razreda dalje. Ugotovili smo, da so bili Slovenci že od nekdaj zelo vedoželjni. Izvedeli smo tudi, da je šolstvo po svetu zelo različno.

Na občinskem parlamentu smo razmišljali predvsem o šolstvu na Slovenskem v preteklosti in danes ter svoje ugotovitve predali županu Andreju Maffiju. Desklani so župana seznanili tudi s svojo željo po učilnici na prostem. Župan se je strinjal, da je to dobra ideja, vendar zaenkrat še ni zagotovil, da jo bodo  uresničili.

Aljaž Gerbec, 8. a

Od malega dečka do velikega mizarja

Uroš Felc, moj oče, je po poklicu mizar. Z lesom se zelo rad ukvarja in zato me je zanimalo kaj več o njegovem poklicu, zato sem ga vprašala, če bi mi lahko o tem kaj več povedal.

Kaj vas je pritegnilo k temu poklicu?
Za ta poklic me je navdušil dedek, saj se je tudi on ukvarjal z lesom. Imel je delavnico, v katero sem tudi jaz zahajal ter opazoval, kaj počne ter mu pomagal pri njegovem delu. Ko je dedek umrl, sem sam začel uporabljati orodje in žage. To pa je vodilo tudi k eni mojih poškodb, to je, da sem ostal brez pol prsta na levi roki na prstancu. Kljub temu sem se odločil za poklic mizarja, saj me je delo z lesom zelo veselilo.

Kakšne lastnosti so potrebne za mizarja?
Za ta poklic moraš imeti veselje za ustvarjanje z lesom, ročne spretnosti, zelo pomembna je tudi natančnost pri delu, potrpežljivost in vztrajnost.

Kje ste se šolali?
Svojo šolsko pot sem začel na osnovni šoli v Kanalu, nato pa na Srednji lesarski šoli Jožeta Srebrniča v Novi Gorici. Šolanje je trajalo tri leta. Po končanem šolanju sem pridobil poklic mizarja. Pripravništvo sem opravljal v mizarski delavnici v Salonitu Anhovo, kjer sem se pozneje tudi zaposlil.

Ali se s tem ukvarjate samo poklicno ali tudi v prostem času?
Tako kot poklicno se s tem ukvarjam tudi v svojem prostem času. Naredil sem že veliko različnih izdelkov, od lesenih škatlic do pohištva. Eden mojih prvih izdelkov so bila vrata. Kot zanimivost vam lahko povem, da sem izdelal kar nekaj kosov pohištva za mojo družino, kot so na primer miza, klop, omare za kuhinjo, police in še mnogo drugega.

Ste že kdaj razmišljali, da bi odprli svojo delavnico?
Ne, ker bi za to potreboval veliko denarja in prostora, ki pa ga ni tako lahko najti, kot se sprva sliši. Doma imam delavnico, kjer preživljam prosti čas.

Rekli ste, da se s tem ukvarjate predvsem ljubiteljsko. Koliko časa preživite v svoji delavnici?
Po napornem delu v službi se sprostim v svoji delavnici in tam navadno preživim od tri do štiri ure na dan.

Kateri les največkrat uporabljate pri svojem delu?
Največkrat uporabljam les smreke, jesena, bukve, češnje pa tudi iverne in vezane plošče.

Kakšen je postopek za nastanek nekega izdelka?
Najprej moramo vedeti, kaj bomo delali, kakšen izdelek bomo izdelali, nato narišemo načrt. Ko je dokumentacija narejena, je čas, da nabavimo material. Za izdelavo izdelka uporabljamo različna orodja: razne žage, obliče, vrtalne stroje, rezkarje. Ko je izdelek s pomočjo teh orodij izdelan, ga na koncu še pobarvamo. Tako je izdelek pripravljen za uporabo.

Koliko let se že ukvarjate s tem poklicem?
Ta poklic sem opravljal dvajset let, ko pa so v podjetju mizarsko delavnico ukinili, so me premestili v kovinarsko delavnico, kjer delam zadnjih sedem let. Čeprav v službi ne opravljam več mizarskega dela, je ta poklic zame še vedno na prvem mestu.

Če bi lahko še enkrat izbirali, bi se odločili drugače?
O tem nisem kaj dosti razmišljal, saj sem bil trdno prepričan, da se bom ukvarjal s tem poklicem.

Špela Felc, 8. a

Otroci za varnost v prometu

Pri pouku smo se pred enim mesecem pogovarjali o prometu. Delali smo obešanke
z risbico na temo ALKOHOL UBIJA. Akcijo smo zaključili v četrtek, 7.12.2017. Učenci od prvega do tretjega razreda smo se odpravili v središče Kanala. Tam sta nas čakala policista in redar. Policista sta ustavljala avtomobile. Vsakega otroka sta gospe, ki sta vodili akcijo Otroci za varnost v prometu, pospremili do voznikov. Izročili smo jim obešanko in jim povedali, naj ne pijejo alkohola, ko vozijo ter jim zaželeli srečno vožnjo. Bilo mi je všeč, da sem tudi sama nekaj naredila za varnost v prometu.

Larisa Vidič, 3. b

V četrtek smo četrto šolsko uro odšli pred cvetličarno Jerneja. Voznikom smo priporočali, naj ne pijejo, ko vozijo. Na koncu smo dobili priznanja in darila. Dobili smo: sok, klobuk, balon, svetli obroč in kemični svinčnik.

Lara Bucik, 3. a

Danes je bil dober dan, ker smo delali vizitke za božič. Nato smo odšli v Kanal. Čakali smo v koloni, da oddamo voznikom obešanke. Vozniku sem rekel: Ko vozite, ne pijte alkohola. Zaželel sem mu tudi srečno vožnjo. Voznik se je zahvalil. V razredu smo dobili darila in priznanja. In tako se je pouk končal.

Aleksej Galić, 3. a

Ker me ni bilo pri pouku, bom opisal, kako sem dan doživel lani. Po malici smo učenci 2. razredov odšli peš iz šole do občine. Prvi in zadnji par v koloni je imel oblečen fluorescenten brezrokavnik, da smo bili vidni v prometu. Tam so policisti ustavljali promet. Mi smo delil voznikom obešanke. Z njimi smo voznike opozarjali, da ne pijejo alkohola, ko vozijo. Potem smo se vrnili v šolo. Policista sta nam tam razdelila nagrade za lepe slike.

Matevž Markič, 3.a

V četrtek smo se odpravili v Kanal. Tam so nas pričakali policisti. Skupaj smo ustavili nekaj avtomobilov. Mi smo jim podarili obešanke in zaželeli srečno vožnjo. Opozorili smo jih, da med vožnjo ne smejo piti alkohola. Nato smo se vrnili v šolo. Dobili smo paketke. Vsi smo se imeli lepo.

Aminah Miklavec, 3. a

Manca Strnad srebrna na evropskem prvenstvu v hip-hopu

Manca Strnad je stara dvanajst let, je učenka 7. razreda OŠ Kanal in odlična plesalka. Na evropskem prvenstvu na Nizozemskem je na tekmovanju v parih dosegla izjemen uspeh, postala evropska podprvakinja.

Kje in kolikokrat tedensko  treniraš? Po koliko ur? Imaš dovolj časa za ostalo?
Treniram v Novi Gorici, trikrat ali večkrat tedensko po dve uri. Včasih je zelo utrudljivo, a s trudom sem dosegla naslov evropske podprvakinje v hip-hopu v mladinski kategoriji. Imam dovolj časa tudi za ostale dejavnosti. Ples mi je vse. Rada se gibam. Pri plesu se dobro počutim, se sprostim.

Kako si se počutila, ko si izvedela, da greste na Nizozemsko? Bi raje šla kam drugam? Si bila prvič na letalu? Kakšen je bil let?
Ko sem izvedela, da gremo na Nizozemsko, se mi je zdelo super. Šla bi tudi kam drugam, a mi je bilo potovanje tja tudi v redu. Najprej smo šli v Benetke na letališče. Ko smo prišli na letalo, me je bilo najprej malo strah, ker sem bila prvič na letalu. Ko smo vzletel i, sem videla , da leteti z letalom ni nič posebnega. Všeč mi je bil razgled.

Ste si ogledali tudi kraje? Kakšen vtis si dobila o Nizozemski?
Nizozemska je zelo ravna. Zelo je pihalo in bilo je mraz. Videli smo veliko koles, ki so značilne za Nizozemsko. Ogledali smo si mesto. Zelo mi je bilo všeč.

Kako je potekalo tekmovanje?
Tekmovanje se je začelo v nedeljo, 11. novembra. Bila sem zelo »živčna«.Tekmovali smo v kulturni dvorani na odru. Najprej smo se ogreli, raztegnili in ponovili koreografijo. Ob 12.20 smo bili na vrsti. Bila sem vznemirjena. Ko sem prišla z odra, sem imela dober občutek. Ko pa sem izvedela, da sem druga, sem bila zelo vesela. To je bil nepopisni trenutek.

Koliko vas je bilo v konkurenci? Katera disciplina ti je najbolj všeč? Ali rada plešeš v skupini?
V konkurenci nas je bilo devet. Tekmovala sem v paru hip-hop. Od vseh disciplin, džez, pum-pum, hip-hop, mi je najbolj všeč prav hip-hop. Rada tekmujem v skupini. Če nas je več, se počutim bolje. Tudi ples v parih mi je zelo všeč.

Kaj pa vrnitev domov?
Let nazaj ni bil več tako prijeten, ker je močno pihalo in se je letalo treslo. A srečno smo se vrnili. Ko smo prišli v Novo Gorico, nam je cela skupina pripravila sprejem.

Bi tako izkušnjo še ponovila?
Vsekakor bi to še ponovila. Bila je čudovita dogodivščina.

Pogovarjala se je Teja Pavšič, 7. a

Proslava ob zaključku dejavnosti projekta »Voda, od mita do arhitekture«

27.9.2017 se je v Večnamenski dvorani OŠ Kanal odvijala prireditev v sklopu dogodkov tedna evropske kulturne dediščine, poimenovana V neptunovem kraljestvu.

Za uvod je napovedovalec Andraž Hvalica predstavil Neptunov vodnjak. V ozadju so se vrstile fotografije boga voda. V nadaljevanju je gospa ravnateljica Milka Zimic pospremila gledalce v nastop s svojim prepričljivim nagovorom. Mladinski pevski zbor je zapel zgodbo o pericah. V ozadju so se prikazovale fotografije z motivi vode. Zatem sva z Aljažem Gerbcem recitirala, jaz svojo pesem, Aljaž pa pesem sošolke Ane Vidmar. Pevski zbor je zapel še pesem o lepotah naše dežele. Kmalu za tem se je na zaslonu pojavila še projekcija o vodi. Pesem Potoček sta recitirali učenki 4. b razreda Veronika Stegel in Katarina Hvalica, otroci iz vrtca pa so program popestrili z gibalno točko. Vita Šuster iz 4. b razreda je nastopila s svojo avtorsko pesmico Kapljica vode. Nato so zopet nastopili otroci iz vrtca s plesom. Za zabavo sta z zadnjo točko poskrbela mlada harmonikarja, v ozadju pa so se vrstile projekcije mlinov.

Po končani prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali razstavo, ki so jo pripravili mentorji likovnih izdelkov in učenci OŠ Kanal.

Larisa Dugar, 8. a

Utrinki

Proslava ob dnevu upokojencev

V četrtek, 28.9.2017, se je ob 18. uri v gostišču Križnič v Kanalu odvijala proslava ob dnevu upokojencev. Na njej sta nastopila tudi učenca iz 9. a OŠ Kanal.

Ob začetku proslave je voditeljica napovedala govor predsednika Društva upokojencev Kanal, gospoda Franca Komaca, kanalskega podžupana Marka Bucika in ravnateljice OŠ Kanal, gospe Milke Zimic. Za glasbeno popestritev na harmoniki je poskrbel Jakob Ipavec. Prispevke otrok iz OŠ Kanal o svojih »kul« babicah pa sem predstavil Jernej Vinazza. Sledil je govor predstavnika Salonita in podelitev priznanj.

Ob tej priložnosti je bila odprta razstava ročnih del, ki jo je pripravilo DU Kanal in si jo lahko še vedno ogledate v gostišču Križnič v Kanalu. Vljudno vabljeni.

Jernej Vinazza, 9. a

Varno v prometu

Učenci 1. a smo v petek, 22. 9. 2017, v spremstvu policista, g. Sama Beridana, odšli na poučni sprehod do centra Kanala. Da bi bili kot udeleženci v prometu bolj vidni, smo si oblekli varnostne brezrokavnike ter si nadeli rumene rutke. Spoznavali smo varno in pravilno hojo po pločniku. Učili smo se pravilnega prečkanja ceste čez prehod za pešce ter na preglednem delu cestišča. Vadili smo tudi varno izogibanje oviram na pločniku. Zahvaljujemo se vsem voznikom, ki so nas opazili ter nam omogočili varno prečkanje ceste.

V ponedeljek, 25. 9. 2017, sta nas obiskala redar, g. Janko Volarič, in maskota kuža Pazi. Spoznali smo pomen prometnih znakov v okolici naše šole, pomen vidljivosti in nošenja odsevnih predmetov. Pokazala sta nam, kaj se zgodi, če padeš s kolesom in ne nosiš čelade. Preden sta se poslovila, sta nam podarila odsevni trak, pobarvanko in zloženko.

Utrinki

Postali smo četrtošolci

Prvi šolski dan smo se v šoli veliko pogovarjali in ugotovili, da bo prav od vsakega izmed nas odvisno, kako bomo preživeli to šolsko leto. Ker  si vsi želimo, da bi se v šoli dobro počutili in da bi bili zadovoljni, smo sklenili:

  • da bomo v šolo prihajali z veseljem,
  • da bomo v šoli vedno imeli  dober namen,
  • da se bomo potrudili in naredili vse, kar je zmoremo in znamo,
  • da ne bomo nikoli obupali.

Veseli bomo tudi takrat, ko bomo »dali vse od sebe«, pa nam ne bo uspelo najbolje. Ponosni bomo na vse, kar se bomo naučili, in na vse, kar nam bo uspelo.

Četrtošolci, ki se veselimo  tega šolskega leta.

Prvi šolski dan v četrtem razredu

V šolo sem prišla z velikim veseljem. Vesela sem bila, da imam za šolo vse novo. V letošnjem letu se bom potrudila in imela vse zaključeno pet. Vedno bom ponosna nase, pa tudi če mi ne uspe tako, kot sem mislila. Vedno se bom potrudila, da se bomo imeli lepo.

Ana G.

Na prvi šolski dan sem bila malo prestrašena. Ko sem prišla v razred, nam je učiteljica rekla, naj nikoli ne obupamo, pridemo z veseljem v šolo in naj bomo ponosni. V razredu sem dobila novo prijateljico.

Lana

V šolo sem prišla z veselim nasmehom in z veliko dobre volje. Naredila sem vse, da smo se imeli lepo. Nikoli ne bom obupala. V šoli bom pridna in bom poslušala pri pouku.

Ameja

V petek sem v šolo prišel vesel in poln strahu., ampak sem užival in upam, da bom tudi celo šolsko leto.

Enej

V šolo sem prišla vesela, ker sem videla prijatelje. Naš razred je velik. Odločili smo se, da bomo naredili modre sovice. Vsak se je po svojih močeh potrudil.

Anika

 

 

Tabor mladih pevcev Primorske

Petje mi je bilo vedno zelo pri srcu. Včasih sem si zamislila, kako lepo bi bilo, če bi obstajale pevske počitnice. in tako se je vse začelo…

Meseca maja, na navaden šolski dan, nam je učiteljica pri pevskih vajah povedala, da bo avgusta v Tolminu potekal tabor mladih pevcev Primorske. Bila sem zelo navdušena in s sošolko Veroniko sva takoj izpolnili prijavnico ter jo oddali učiteljici.

Dvajsetega avgusta, na dan nedelje, se je začel pevski tabor. Na avtobusni postaji nas je že pričakala mama moje sošolke Tajde. Druščina mladih pevcev se je tako veselo odpravila proti Tolminu.

Ko smo prestopili prag CŠOD ja, smo bili polni pričakovanj. Jaz, Veronika, Tajda, Elizabeta in Andraž smo z nasmeškom na obrazu čakali na avdicijo. Kmalu po prihodu smo že peli v učilnici za avdicije. Želeli smo iti skupaj, saj smo bili preveč plašni. Po uspešno opravljeni avdiciji sva z Veroniko pristali v prvem glasu, Tajda in Elizabeta v drugem ter Andraž v tretjem.

Nato, smo se razvrstili v glasove ter se vpeli. Z Veroniko sva pregledovali urnik- upevanje, sekcijska vaja, skupna vaja … Joj, koliko petja? A saj zato smo vendar tu! Prvi dan smo se naučili skoraj vse pesmi, ki so bile natisnjene na naših partiturah. Ko smo se vračali domov, smo si po poti veselo prepevali pesmi, ki so odmevale v naših srcih.

Naslednji dan smo veliko več vadili in peli ter peli in še več peli, a smo še vedno bili vsi nasmejani. A nismo le ves čas peli. Imeli smo tudi odmor ter sedeli pod drevesi, ki so šumela v rahli sapici, igrali ping- pong, igrali različne igre ter se smejali zgodbicam učiteljice Enise. Ta dan smo imeli prav posebni spoznavni večer z različnimi spoznavnimi igrami.

V sredo pa nas je čakalo presenečenje. Po jutranji skupni vaji smo odšli k Slapu ob Idrjici. Tam smo se kopali, skakali ter imeli piknik s čevapčiči ter hrenovkami in vsem, kar spada zraven. Tajda in Elizabeta in jaz smo si celo dale narediti tatu. Te tatuje je risala punca, ki je skoraj vsem dekletom na taboru okrasila roke le z alkoholnim flomastrom in veliko talenta. Ko smo se vrnili, smo si v kinogledališču ogledali film Margueritte. To je bila komedija, ki je govorila o baronici, ki si je želela postati odlična pevka, a žal ni imela posluha.

V četrtek pa smo imeli zvečer pravo rajanje s torto in harmoniko. Vsi smo se smejali, ko je Andraž plesal z učiteljico. Vsi smo tudi dobili priznanja za udeležbo in majico, ki smo jo nosili na koncertu.

Končno je bil tu veliki dan. Danes je koncert in mislim da se je osem ur petja na dan zares izplačalo, saj smo bili na odru zares zelo odlični. Zapeli smo naslednje pesmi, nekatere so bile izvedene prvič v Sloveniji, Shalom, Miserrere mei domine, Ave Maria, Red boots on, ‘This song’, Pa da bi znal, Namesto koga roža cveti, Moja dežela, Love, Mladinska, Oj lepo je res na deželi. Po koncu koncerta so vsi gledalci v nabito polni dvorani stali ter ploskali. Veliko nam je tudi pomenilo, da nas je prišla gledat tudi naša učiteljica petja Mojca Jerončič. Kasneje smo še dali intervju ter se odpravili na gostijo.

Rada bi se zahvalila vsem učiteljicam in učiteljema Barbari Kovačič, Stojanu Kuretu, Petri Grassi, Martini Burger in Davidu Bandlju.

S prijatelji smo sklenili, da če bodo te počitnice še kdaj potekale, bomo mi prvi na seznamu vpisanih.

Petje in glasba je zame  nekaj najlepšega na svetu. Te pevske počitnice bodo imele v mojem srcu pomemben prostor, poimenovan Ljubezen.

Larisa Dugar, 8. a

Vznemirljiva vožnja s kajakom

Zgodba se začne v Desklah pri mojem bratrancu Nejcu in stricu Robertu. Pred nekaj leti sta kupila napihljiv kajak, v katerem se vozita vsako poletje. Zdaj pa sta na vožnjo povabila še mene.

Najprej smo se vsi zbrali pred hišo in se zmenili, kam se bomo peljali. Medtem sva si z bratrancem izmenjala zanimivosti iz šole. Po končanem napihovanju je končno napočil trenutek, ko je Robert obesil kajak na jekleno vrv ter ga počasi spustil z dvorišča do Soče. Z bratrancem sva hitro stekla do kajaka. Počakala sva strica in se vkrcala. Jaz sem sedel spredaj, za mano Nejc, zadnji pa je bil Robert. Končno smo odpluli. Vožnja je bila zanimiva, a želel sem si, da bi poskusil veslati. Stric mi je izpolnil željo in mi podal svoje veslo. Začetek je bil težek. Veslo sem potopil pregloboko v vodo in ko sem ga potegnil iz nje, sem Nejca in Roberta poškropil z obilico vode. Seveda nas je ta dogodek v trenutku spravil v smeh. Nato sem spet poskusil potopiti veslo.  Takrat sta moja sopotnika ostala bolj suha kot prej. Vsakič mi je šlo bolje, dokler mi ni uspelo, da sem sam priveslal do hiše mojih sorodnikov. Vožnja se mi je zdela zelo kratka. Nejc si je tudi zaželel še en krog. Po končanem krogu smo se vrnili k hiši. Vsi nasmejani smo sestopili s kajaka na obalo. Robert je kajak spet obesil na jekleno vrv ter ga dvignil spet na dvorišče.

Dan mi bo ostal še dolgo v spominu, saj sem se prvič peljal po reki in se naučil veslati. Poleg tega pa sva se z Nejcem nasmejala do solz.

Jernej Vinazza, 9. a

Ključ za vstop v 9. razred

Leto je naokrog, devetošolci so odšli, osmošolci pa smo morali najti ključ, da smemo vstopiti v deveti razred.

Tretjo šolsko uro smo se v sredo, 14. 6., osmošolci odpravili v večnamensko dvorano OŠ Kanal. Pričakali so nas učenci in učenke devetega razreda. Razdelili so nas v dve skupini, na fante in punce. Iskanja smo se lotili tako, da smo najprej poiskali namige. V vsaki učilnici smo dobili nekoliko zapletene namige, kot so na primer: desetkrat sto odstotkov je enako pet, higiena je zelo pomembna, če pozabiš kartico in podobno. Najdeni namigi so bile črke, iz katerih smo morali sestaviti besedo. Dobljena beseda nas je popeljala v knjižnico. Ko smo opravili vse naloge v knjižnici, smo lahko začeli z iskanjem ključa. Preiskali smo celotno večnamensko dvorano, nato pa s pomočjo namiga devetošolcev ugotovili, da se ključ skriva pod odrom. Hitro se je vnel boj za ključ. Prav vsi so hoteli skozi majhna vratca, ki so vodila pod oder. Z vhoda so letele blazine, ki so bile tam pospravljene. Vneto iskanje je trajalo kar nekaj časa. Na koncu pa je ena od punc le našla ključ. Sledilo je veselje punc in žalost fantov.

Ampak, da zaključimo, iskanje ključa je samo igra. Pridobljeni ključ pa bo 8. razred uradno prevzel na zaključni prireditvi v petek, 23.6.2017. Vljudno vabljeni.

Jernej Vinazza, 8. a

Dan je bil lep, poseben…

V sredo, 19.4.2017, sem se s starši odpeljala v Ljubljano, kjer sem dobila priznanje za literarni prispevek Jaz in Slovenija čez 25 let. V njem sem napisala, kakšno bo moje življenje čez 25 let in kakšna bo Slovenija. Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da so izbrali prav mojega med velikim številom prispevkov. V Ljubljani smo imeli voden ogled mesta. Popeljali pa smo se tudi z ladjico po Ljubljanici. Vodič nam je povedal veliko zanimivega. V Mestnem muzeju Ljubljana pa je potekala prireditev. Nagrajenci so prebrali svoja dela. Posebni gostje so bili veterani vojne za Slovenijo, ministrica za izobraževanje in minister za obrambo. Govor je imel tudi ravnatelj Osnovne šole Vič, ki je organizirala literarni natečaj. Na koncu je sledila še pogostitev. Dan je bil zelo lep, poseben in mi bo za vedno ostal v spominu.

Tiana Karnel, 8. a

Učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije in dodatnega pouka zgodovine v pokrajinskem arhivu

Učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije in tisk in učenci, ki so letos obiskovali dodatni pouk in tekmovali iz zgodovine, smo se z vlakom dne 31.3. odpeljali v Novo Gorico v Pokrajinski arhiv. Spremljali sta nas učiteljici Irena Hočevar Križnič in Tatjana Stubelj. Tam nam je arhivistka predstavila arhiv in njegovo zgodovino. Za konec smo ogledali še čitalnico in del arhiva. Po koncu ogleda smo naredili skupno sliko v skladišču  in v predavalnici, kjer nam je arhivistka predavala. Nato smo lahko šli na sladoled in se sprehodili po Bevkovem trgu. Domov smo se vrnili z vlakom. Pa še to, arhiv zdaj zbira podatke o gradnji Nove Gorice. Povabljeni smo, da pri tem sodelujemo.

Matija Koren, 8. a

 

Zmagali sva na Poprih

6.4.2017 sva se učenki 9. razreda OŠ Kanal Maja Laščak in Manca Velišček udeležili državne stopnje tekmovanja Popri in dosegli neverjeten uspeh. Premagali sva vse ekipe v najini kategoriji.

Prvi krog tekmovanja je potekal ob 10. uri v EDA centru v Novi Gorici. Tam je svojo idejo predstavilo deset skupin in dve od njih sta se uvrstili v veliki finale, ki je potekal na zaključni prireditvi Popri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Na zaključni prireditvi, ki jo je vodil Domen Valič, so razglasili zmagovalce vseh treh kategorij, in sicer osnovnošolcev, dijakov in odraslih do sedemindvajsetega leta starosti. V vseh treh skupinah sta finalista še enkrat predstavila svojo idejo in po tem so razglasili vse tri zmagovalce. V prvi starostni skupini sva zmagali medve, z najino podjetniško idejo piKa. Žirijo sva prepričali s spletno aplikacijo, ki naj bi na enem mestu združevala ponudnike in povpraševalce. Nagrado nama je podelila smučarka Ana Bucik. Zmagovalka skupine dijakov je bila ideja o kozmetičnih izdelkih iz medu. Zmago je razglasil poslanec državnega zbora Matjaž Nemec. Kot tretja starostna skupina so se predstavili odrasli. Zmagal je študent z idejo o e-čebelnjaku.

Vsi zmagovalci, in med njimi tudi medve, smo na svoj dosežek zelo ponosni. Misliva, da je za naju to izjemna življenjska izkušnja.

Maja Laščak, Manca Velišček, 9. a

Glasbene delavnice – 27.3.2017

Bilo je v petek, ko nam je učiteljica povedala, da bomo imeli v ponedeljek glasbeno delavnico. Pričakovali smo klavir, klarinet, mogoče harmoniko ali kakšen drug instrument. Tam, na odru, pa so bile čisto druge reči: buče, glasbilo iz akvarija pokojne ribice in še mnogo drugih. Igrala sta na več glasbil, ki izvirajo iz različnih držav. Največ jih je iz Afrike.

Vita Božič, 4. a

V ponedeljek smo imeli poseben dan, no posebni prvi dve šolski uri. Najbolj zanimivo je bilo, ko sta Samo in Andrej igrala na vsa glasbila, ki sta jih imela razstavljena na odru. Potem sta nam povedala veliko zanimivih stvari o njih. To je bila zame najboljša glasbena delavnica do zdaj.

Jana Gabrijelčič, 4. a

Ko smo prišli v dvorano, je bilo na odru veliko glasbil. Vsi smo bili zelo presenečeni. Še bolj sem bil presenečen, ko sta začela igrati na vsa ta glasbila. Kar nekaj jih je bilo narejenih iz odpadnih materialov. Povedala sta nam, da kače ne slišijo. To mi ni bilo nič mar, ko sta nam povedala, da bomo igrali tudi mi. Izbiral sem glasbilo, dokler nisem našel piščalke. Bila je čudovita. Med igranjem po njunih navodilih je bilo prijetno, pa tudi smešno. Potem je sošolec Matija šel na oder in se pokazal kot dirigent. Za prvič je bil zelo dober. Drugo uro smo v delavnicah izdelovali piščalke iz slamic. Ko smo jih preizkušali, smo tako glasno piskali, da se nismo mogli pogovarjati.

Potem smo prišli v razred. Piščalke smo morali pospraviti v torbe. Veselja je bilo konec.

Kevin Pavlin, 4. a

Ta delavnica mi je pokazala, da lahko iz najbolj preprostih materialov narediš odlična glasbila. Ko sem prišel v dvorano, sem opazoval, kaj vse je bilo na odru. Začela se je predstava. Samo in Andrej sta začela igrati na različna glasbila. Potem sta nas polovico povabila na oder, druga polovica pa je ostala na tribuni. Imeli smo možnost zaigrati na izbrana glasbila. Potem sta se skupini zamenjali. Na koncu smo izdelali piščalko iz slamice.

Jernej Leban, 4. a

Utrinki

Predavanje Američana Fletcherja Goldinga v angleščini

V torek, 24.2.2017, nas je obiskal gospod Fletcher Goldinger, ki je trenutno praktikant na ameriški ambasadi v Ljubljani.

Najprej nam je predstavil, kaj je ameriška ambasada v Sloveniji, svoje življenje v Sloveniji ter svojo državo Wisconsin. Na koncu predstavitve smo mu lahko zastavili vprašanja. Večina udeležencev, učencev višjih razredov naše šole, ga je v angleščini spraševala, kakšna se mu zdi Slovenija, katero slovensko jed ima najraje, ali zna slovensko ipd. Za nagrado je vsakemu udeležencu, ki je zbral pogum ter mu zastavil vprašanje, podaril bonbon.

Predavatelj je bil zgovoren in od časa do časa tudi malce humoren. To je zelo popestrilo predavanje in pogovor z njim. Na koncu smo učenci iz večnamenske dvorane izstopili z nasmeški na obrazu.

Jernej Vinazza, 8. a

Kulturni dan na osnovni šoli Kanal

V torek, 7.2.2017, smo na Osnovni šoli Kanal priredili prireditev ob Prešernovem dnevu. Odvijala se je četrto šolsko uro. Proslavo sta vodila Manca Velišček iz 9. a razreda ter Andraž Hvalica iz 7. b razreda.

Sledile so različne recitacije, zlasti Prešernovih pesmi. Ena od teh pa je bila prav posebna. Maja Laščak in Domen Gabrijelčič sta deklamirala pesem Soči pesnika Simona Gregorčiča. Učenci dramske skupine so predstavili Lepo Vido v akciji, delo Andreja Rozmana Roze. S pevskimi točkami je sodeloval otroški pevski zbor OŠ Kanal, učenci prvega razreda pa so pripravili plesno točko.

Prireditev se je zaključila s podelitvijo priznanj za najboljše literarne prispevke v Pedagoški akciji Zveze delovnih invalidov. Knjižne nagrade in priznanja so prejele Lia Levpušček in Veronika Stegel iz 3. b razreda, Nina Pavšič, učenka 6. a, in Ana Vidmar iz 7. b razreda.

Jernej Vinazza, 8. a

Vpis v žalno knjigo in obisk groba Antona Nanuta

Učenci izbirnega predmeta glasbeni projekt so obiskali grob Antona Nanuta v Kanalu, kjer maestro Nanut počiva od 15. januarja 2017. Učiteljica predmeta Mojca Jerončič se je za to odločila, ker je bil gospod Anton Nanut velik zborovodja, rojen v Kanalu 13. septembra 1932. Anton Nanut je bil že kot otrok med drugo svetovno vojno orglar v kanalski cerkvi, ker so njegovega očeta izgnali v taborišče. Z rojstnim krajem je bil povezan tudi v poznejših letih. Bil je ustanovitelj in vodja festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. V letu, ko je prejel Prešernovo nagrado, je obiskal tudi našo šolo in se srečal z učenci, ki so sodelovali pri slovenski bralni znački.

Po obisku groba so se učenci odšli vpisat v žalno knjigo na občino in napisali sožalne besede.

Matija Koren, 8. a

Hiška eksperimentov nam je popestrila dan

Dne 21.12.2016 je Osnovno šolo Kanal obiskala Hiša eksperimentov iz Ljubljane. Tu je za en dan ustvarila malo “Hiško eksperimentov” z eksperimenti in dvema dogodivščinama.

Kot vsak dan smo se v šolo odpravili ob osmih. Pred šolo je že čakal avtomobil Hiše eksperimentov. Dve šolski uri so nam popestrili z zanimivimi poskusi in dogodivščino. Na našo šolo so prinesli več kot šestdeset mobilnih eksperimentov, ki smo jih lahko preizkusili! Prvo uro nas je v večnamenski dvorani pričakala dobrodošlica. Drugo uro smo se igrali s poskusi, zadnjo pa smo se vrnili v večnamensko dvorano. Čakala nas je voditeljica, ki je na odru uprizorila plinologijo. To je bila predstava, kjer smo spoznali pline, njihove lastnosti ter zanimivosti. Občinstvo se je najbolj smejalo, ko je voditeljica vdihnila helij iz balona in govorila tako smešno, da smo pokali od smeha.

Po 13.10 so hiško odprli še za starše, da so lahko s svojimi otroki preizkusili vse eksperimente. Hiška eksperimentov je svoja vrata zaprla ob 16.00., od takrat naprej pa je šola spet postala šola, kot je bila včasih.

Jernej Vinazza, 8. a

Obiskala nas je Hiša eksperimentov

V četrtek, 21. 12. 2016, je pouk na OŠ Kanal potekal drugače kot običajno. Učenci OŠ Kanal in višjih razredov OŠ Deskle so postali mali znanstveniki in praktično spoznavali fizikalne zakonitosti narave. Obiskala nas je Hiša eksperimentov iz Ljubljane in na šolo pripeljala svojo poučno Hiško eksperimentov. V večnamenski dvorani smo imeli najprej skupno predstavitev zanimivih fizikalnih preizkusov, nato pa so učenci še sami v učilnicah preverjali svoje znanje naravoslovja, fizike, kemije, matematike … na kar šestdesetih različnih enostavnih, pa tudi zelo zapletenih pripomočkih. Projekt je omogočila občina Kanal ob Soči, ki je delavnice podarila obema osnovnima šolama kot novoletno darilo.

Učenci so bili navdušeni in si tak način učenja želijo še kdaj ponoviti.

Včerajšnji dan je vsem spremenil pogled na stvari. Zdelo se mi je zelo zanimivo poslušati in opazovati ponujene eksperimente v povezavi z vsemi mogočimi stvarmi. Dan nam bo ostal v spominu, predvsem pa v glavi, saj smo se veliko novega naučili. Še posebej mi je bil všeč prikaz, pri katerem je bila v posodi tekočina, ki je privlačila magnet. Ko smo ga premikali, smo ustvarjali vse mogoče oblike znotraj posodice.

Lana Cvetrežnik, 7. a

Zelo zanimivo je bilo. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko je učiteljica vzela nagelj in ga potočila v tekoči dušik. Nagelj je zmrznil in se zdrobil na koščke.

Elizabeta Skrt, 7. a

Bila sem navdušena, da je Hiška eksperimentov prišla tudi na našo šolo. Bila sem vesela in upam, da bom spoznavanje eksperimentov še kdaj ponovila. Zelo zanimiva dogodivščina.

Špela Felc, 7. a

Ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja

Komunala Nova Gorica začenja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami  projekt zbiranja odpadnega jedilnega olja v okolici osnovnih šol.

V ta namen je občina Kanal ob Soči financirala plastenke za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Na OŠ Kanal smo jih razdelili učencem od 1. do 5. razreda. Plastenke so odnesli domov tudi učenci POŠ Kal nad Kanalom.

Razredničarke so učence poučile, kako naj bi odpadno olje zbirali.

Učenci 1. in 2. razreda v Kalu so ugibali, zakaj bi to plastenko lahko uporabljali.

Zapisali smo le nekaj domislic:

  • sušilnik za lase
  • plastenka za prenašanje vode
  • posoda za prašek
  • cedilnik za sol, sladkor in olje
  • cedilnik za hruškov sok, med ali juho.

Na koncu pa smo prišli do pravilne ugotovitve, da je to posoda za zbiranje odpadnega kuhinjskega olja.

ZAKAJ ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA NE SMEMO VLIVATI V NARAVO?

Ker se lahko posuši narava.
Matija Segalla, 1. a

Če vlijemo olje v okolje, za naravo ni naravno.
Lana Žnidarčič, 1. a

Če kdo stopi na olje, mu spodrsne.
Marija Ana Žnidarčič, 1. a

Olje pride v vodo, ki jo pijemo in bomo zboleli.
Maj Humar, 1. b

Umrejo čebele in ovenijo rožice.
Anej Krajnik Žbogar, Zala Velišček, 1. b

Zemlja nima moči proti olju in rastline se posušijo in živali se lahko zastrupijo.
Neli Jug, 2. b

Odpadno olje okuži naravo.
Mei Šuligoj, 2. b

Lahko nastane požar.
Larisa Vidič, 2. b               

Živali se lahko zastrupijo, če pojejo listje, ki je polito z oljem.
Loris Sofia Vidič, 2. b

Odpadno olje steče v morje in ribe poginejo. Rastline odmrejo.
Ula Švab, 2. a

Zamaši se cev in pride do poplave.
Jan Berlot, 2. a

Olje se vlije v smetnjak in ne v lijak! Pridni bodite in nikar ne smetite. Pomislite, kako bo svet čist, če ga boste smetili. Zdaj, ko imate plastenko, olja ne zlivajte proč. Resno mislim, zdaj gre za res.

Fantek je lump, zato punca ga krega: »Ti, ti, ti porednež mali, tega ne počni, sicer boš jokal.«

Ameja Lesizza Mencin, 3. a

Nekega dne sem dobil zeleno stekleničko. Učiteljica mi je povedala, zakaj jo rabimo. Doma sem takoj preizkusil. Delovalo je. Ko smo stekleničko napolnili, smo jo odnesli v Kanal in olje zlili v rumen zabojnik. Od takrat ne zlivamo olja v školjko.

Kristjan Šavli, 3. a

Če ne bomo ločevali odpadkov, bo ves svet umazan. Moramo skrbeti za naravo in zemljo. Potrudimo se. Če bomo sodelovali, bo naš dom lepši. Sodelujte, ali pa pomislite, kakšen bo svet. Prosim, smeti vrzite v smetnjake.

Lana Ferlinc Fikfak, 3. a

Ko sem prišla domov, sem razložila, zakaj se uporablja kantica za ločevanje olj. Naslednji dan smo jo že uporabili. Do danes smo napolnili že dve kantici. Vanjo smo zlili olje, ki smo ga uporabili pri cvrtju.

Vanja Benić, 3. a

Če ljudje olje izlijejo v naravo, bo narava vedno bolj umazana. Olje se bo lahko zmešalo s čisto vodo, živali se bodo zastrupile, ribe bodo poginile.

Veronika Stegel, 3. b

Če človek odvrže odpadno olje v naravo še vroče, se lahko zaneti gozdni požar in se zastrupijo živali in rastline. Zato nehajmo onesnaževati naravo z oljem.

Hana Goljevšček, 3. b

Odpadnega olja ne smemo vlivati v naravo, ker začne čez nekaj časa smrdeti in lahko pride do poplave in onesnažuje okolje. Zato se lahko tudi zastrupimo.

Maj Kodelja, 3. k

Onesnažuje okolje in lahko v vrtu zraste zastrupljena hrana.

Julija Šuligoj, 3. k

Ker bi nastala gmota in škodi zdravju. Če bi človek olje zlil v vrt, bi se zastrupil in umrl.

Ana Trampuš, 3. k

Odpadno olje je snov, ki je škodljiva naravi, strupena za domače pridelke. Če vliješ odpadno olje v lijak, nastane v ceveh gmota in poči. Moj očka ima avto na dizel. Izvedel sem, da iz odpadnega olja nastane bio dizel. Ta dizel mi vlijemo v avto. Več dizla kot ga bomo zbrali, bolj bo poceni.

Tilen Stanič, 4. k

Nisem vedel, da se lahko lijak zamaši, če vanj vliješ olje in lahko se pokvarijo čistine naprave. Čez nekaj časa to začne smrdeti. Presenetilo me je, da lahko iz olja nastane bio dizel.

Matija Vidmar, 4. k

Zakaj ločujemo odpadke? Hm. Dobro vprašanje. Predvsem gre za ohranjanje čiste narave. Tudi naša šola se je vključila v projekt zbiranja odpadnega olja. V šoli smo dobili plastenke za zbiranje olja. Razmišljala sem, zakaj so plastenke zelene barve. Mogoče  predstavljajo čisto okolje. Pokrovček in cedilce pa sta rumena, kar predstavlja olje.

Vita Božič, 4. a

Ko smo dobili plastenko za zbiranje olja, se mi je zdelo, da je celo leto ne bomo niti polovico napolnili. Mama mi je rekla, naj jo pospravim v shrambo, da se bova o tem kasneje pogovorila. Popoldne je prišla teta in prinesla olje. Zlili smo ga v plastenko. Naslednji dan smo ga odnesli v posodo za zbiranje olja.

Tilen Malnič, 4. a

To plastenko smo dobili, da bi tudi olje začeli ločevati. Olje dobimo, ko cvremo »frtaljo«, krompir in drugo hrano. Ne smemo ga odlivati v umivalnike. Prav tako ga ne smemo zlivati na kompost. V šoli smo se pogovarjali, kako ga zbiramo. Dati ga moramo v zeleno plastenko za ločevanje že uporabljenega jedilnega olja. Najprej ga precedimo skozi cedilo, ki je zraven plastenke. Na njem ostanejo večji delci. Ko plastenko napolnimo, olje izlijemo v rumen zabojnik, ki je za to pripravljen. In tako ga ločujemo.

Val Velušček, 4. a

Doma smo se pogovarjali o zbiranju olja. Oče je rekel, da ga bomo vedno dajali v posodo za zbiranje. Do zdaj smo ga zbrali kar veliko. Nismo ga še odnesli v smetnjak za zbiranje olja. Imamo ga v bližini bloka. Pri praznjenju olja moraš najprej dvigniti pokrov in nato vliti olje vanj. Na njem je označeno merilo, da vidimo, koliko olja je že zbranega.

Jernej Leban, 4. a

Plastenko za zbiranje olja smo dobili v šoli. Odločil sem se, da bomo doma zbirali olje in začel sem o tem razmišljati. Tega olja ne smemo zlivati v odtoke. Ko bo plastenka polna, bomo olje izlili v zbiralno posodo. Že na plastenki sem opazil napise in sličice, ki prikazujejo, kako to počnemo.

Matija Perše, 4. a

V šoli smo dobili plastenko za odpadno kuhinjsko olje. Prej smo olje hranili v steklenih vazah. Mami je bila plastenka všeč. V tem tednu smo za kosilo naredili pomfri. Olje, ki nam je ostalo, smo vlili v plastenko. Ko bomo napolnili plastenko, jo bomo izpraznili v rumen sod za odpadno kuhinjsko olje.

Nives Leban, 5.a

Tradicionalni slovenski zajtrk

V petek, 18. 11. 2016, smo prvo šolsko uro v vseh razredih namenili tradicionalnemu slovenskemu zajtrku.

Najprej smo se pogovarjali, zakaj je pomembno, da ohranimo tradicijo slovenskega zajtrka. Ugotovili smo, da je to zato, ker so tako jedli v Sloveniji že pred mnogimi leti. Za zajtrk smo dobili med, maslo, domače mleko, kruh in jabolka, vse pridelano v Sloveniji.

Ob 10.15 so se vsi učenci zbrali v večnamenski dvorani, pevci  pa smo bili tam že pripravljeni na nastop. Zapeli smo pesem Čebelar. Peli smo pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ob spremljavi štirih harmonik. Na ta dan je cela Slovenija zapela to pesem, da bi se spomnili, kako pomembne so čebele in kako čudovita je naša dežela.

Teja Pavšič in Manca Strnad, 6. a

Oktober – mesec požarne varnosti

Obiskala sta nas gasilca in nam predstavila poklic gasilca. Pri tem sta pokazala svojo opremo, orodja in pripomočke, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Ogledali smo si tudi slike gasilcev, ki pomagajo in rešujejo.

Potem so nas povabili na parkirišče pod šolo, kjer so gasili ogenj. Po končanem gašenju so reševali ranjenca, ki je ležal pod prikolico. Najprej so ga pregledali in ugotovili, da ima zlomljeno nogo. Naložili so ga na nosila.

Bilo je zelo zanimivo. Imeli smo se lepo.

Lara Gerbec, 3. b

Kolesarčki

V torek, 11.10.2016, so naši mavrični škratje, prvošolčki in drugošolčki doživeli prav posebno izkušnjo. Učili so se varne vožnje. V športni dvorani OŠ Kanal sta jim gospodični Rebeka in Mirna pripravili progo, na kateri so stali prometni znaki, semafor ter prehod za pešce.

Rebeka in Mirna prihajata iz bližine Ljubljane. S programom Kolesarčki  poučujeta otroke po celi Sloveniji o cestnih pravilih. Najprej sta jim razkazali progo in povedali nekaj o cestnih pravilih ter prometnih znakih. Malčki so pokazali veliko zanimanja in tudi znanja. Po progi so vozili s štirikolesniki, ki so jih poganjali s pedali. Nekateri so imeli na začetku vožnje malce težav, vendar so že po prvem krogu postali imenitni vozniki.

Po vožnji smo povprašali nekaj učencev o tem, kaj so se naučili in kaj jim je bilo všeč.

Žiga Cristofoli iz drugega razreda nam je odgovoril: »Najbolj mi ji bilo všeč, ko sem vozil hitro.«

Hitrost sicer ni najboljša stvar pri vožnji, ampak nam je všeč, da so malčki uživali.

»Danes sem se naučila, da se ne smemo zaletavati drug v drugega ter spoznala sem prometne znake,« nam je odgovorila Ela Velišček iz 1. b razreda.

Ob koncu so učenci prejeli nagrado. Zaslužili so si potrdilo, da so uspešno naredili kolesarčkov izpit. Kdo ve, mogoče pa bo kdo od njih v prihodnosti  postal dirkač.

Tadeja Brezavšček, 8. a
Jernej Vinazza, 8. a

Slovenija planinari pri Planinskem domu pod Ježo

V nedeljo, 25.9.2016, se je skupina učencev Osnovne šole Kanal odpravila v Planinski dom pod Ježo, katerega upravlja Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal, kjer se je odvijala prireditev »Slovenija planinari«.

Dogodek se je izvajal znotraj evropskega tedna športa 2016. Program je potekal čez celoten dan, in sicer od 8.00 do 16.00. Najprej ste si lahko ogledali etnografski muzej na Kambreškem, sledil je pohod po bližnji okolici, potem je bila pri planinskem domu organizirana sv. maša, kasneje pa kulturni program, ki smo ga sooblikovali tudi učenci OŠ Kanal in OŠ Deskle. Kanalski osnovnošolci smo se predstavili z recitacijo (Maja Laščak), s harmonikama(Pia Likar in Jakob Ipavec) in s pesmijo ob spremljavi na kitari (Hana Pirih in Aleks Pavlin). Po koncu kulturnega programa je sledilo druženje in ples.

Maja Laščak, 9. a

Utrinki

V svetu teme

Ali veste, kako živijo slepi in slabovidni? Kakor se meni zdi, zelo težko.

Vita Božič, 3. a

Danes smo dobili obisk. Obiskali so nas slepi in slabovidni. Povedali so nam o svojem življenju v temi. Potem smo se razdelili v tri skupine: hodili smo z belo palico za slepe, pisali in igrali igrice z zaprtimi očmi. Najtežje je bilo pisati, pa tudi hoja s palico ni bila lahka. Hvaležen sem, da so nas obiskali.

Kevin Pavlin, 3. a

 

Gospa Metoda nam je pokazala pisalni stroj z Braillovo abecedo. Vsak je napisal svoje ime. Gospod Edi nam je pokazal, kako se slepi ljudje znajdejo s palico v naravi. Tudi mi smo poskusili. Oči smo prekrili s črno masko in hodili po hodniku.

Val Velušček, 3. a

 

Gospa Sonja nam je pokazala, kako slepi igrajo družabne igre. Preizkusili smo se tudi v pisanju na pisalni stroj za slepe. Za črko M si moral istočasno pritisniti prvo, drugo in četrto tipko, za črko I pa drugo in četrto. Nato smo hodili z belo palico. Predstavljala sem si, kako je  težko, če je celo življenje tema. Ko je bil čas za pozdrav, sva našim obiskovalcem z Vito dali skromno darilo v zahvalo.

Nina Petrevčič, 3. a

Danes smo zelo veliko izvedeli iz življenja slepih in slabovidnih. Tudi to, da nimajo zelo drugačnega življenja od našega. Ne predstavljam si, da bi bil slep.

Matija Perše, 3. a

 

Hoditi s palico z zavezanimi očmi mi je bilo zelo težko.

Rene Berdon, 3. a

 

Pri šahu smo morali dajati figurice z zavezanimi očmi v luknjice.

Sara Berginc, 3. a

 

Zelo smo bili veseli obiska slepih in slabovidnih.

Timotej Križman, 3. a

 

MESEC KNJIGE NA OSNOVNI ŠOLI KANAL

Mesec april zaznamujejo kar trije dnevi povezani s knjigami, zato ga upravičeno poimenujemo mesec knjige.

  1. 4. je bil rojen danski pravljičar H. C. Andersen in ta dan je bil proglašen za mednarodni dan knjig za otroke, 20. 4. je dan slovenske knjige, 23. 4. pa svetovni dan knjige.

V aprilu se v Sloveniji in drugod po svetu odvijajo razne prireditve, prodaje knjig in številni dogodki povezani s knjigami.

Na naši šoli smo se odločili, da bomo mesec knjige »praznovali« na svoj način.

Pod mentorstvom učiteljice in knjižničarke Zvonke Cigoj smo v šolski knjižnici začele izpisovati pesmi, misli in uganke o knjigah. Izdelale smo tudi razne plakate na omenjeno temo. Plakat o nastajanju knjige pa sta prispevali učenki izbirnega predmeta literarni klub. S tem smo tudi ostale učence želele opozoriti na to, da je mesec april posvečen knjigam.

S plakati smo opremile panoje v spodnji in zgornji avli šole.

Ob razstavi smo v spodnji avli učencem, učiteljem in staršem ponudili veliko število odpisanih knjig iz naše šolske knjižnice. Odziv je bil velik, skoraj vse knjige so že pošle, kar kaže na to, da so knjige, kljub računalnikom in ostali elektroniki, še vedno za nas zanimive.

Naj zaključimo z mislijo, ki nam je najbolj sedla v srce in se glasi takole,

»KNJIGE BI MORALE VODITI K ENEMU OD NASLEDNJIH CILJEV: MODROST, SOČUTJE, RADOST IN KORIST.«

Zapisale: Tea Simonič, Gaja Čuferli M. in Manca Velišček, 8. razred OŠ Kanal

DSC_0269

OBČINSKI PARLAMENT 2016

V torek, 15.3.2016 je potekal že 26. otroški parlament. Letošnja tema otroškega parlamenta je Pasti mladostništva. Parlament v kanalski občini se je pričel ob 9. uri zjutraj.  Parlamenta smo se udeležili predstavniki sedmega razreda (Janez Makorič, Matija Koren), osmega razreda (Domen Gabrijelčič, Klemen Vogrič) ter devetega razreda (Ana Maver, Eva Trampuš) OŠ Kanal, naša mentorica Suzana Kavčič ter ravnateljica Milka Zimic. Udeleženi so bili tudi učenci OŠ Deskle, in sicer po dva predstavnika iz sedmega, osmega in devetega razreda, njihova mentorica Alenka Pegan Colja  ter njihova ravnateljica Ana Košuta Skok. Seveda pa se nam je pridružil tudi župan Andrej Maffi.

Naša skupščina se je začela s predstavitvijo dnevnega reda. Sledila pa je izvolitev delovnega predsedstva. Izvolili smo Ano Maver za  vodjo parlamenta, Eva  Trampuš je bila izvoljena za zapisnikarja, Domen Medvešček pa je bil član predsedstva.

Po izvolitvi je bila beseda predana Andreju Maffiju ki nam je povedal nekaj prednosti naše občine ter nas  spodbudil, da tudi v prihodnje  ostanemo v njej.

Po končanem govoru pa so sledila poročila dejavnosti na OŠ Deskle, kjer so veliko časa posvetili varni rabi interneta ter družabnim stranem. Imeli so pa tudi dejavnosti  mladinske svetovalnice ter sodelovali s kriznim centrom. Na OŠ Kanal pa smo čas namenili predstavi o pasteh mladostništva, ki je bila zelo zanimiva. Poročali pa smo tudi o varni rabi interneta ter o šolskem parlamentu.

Sledila je že 4. točka dnevnega reda Kje pa tebe čevelj žuli. Na OŠ Deskle so izpostavili čakalnico v Plavah ter fasado telovadnice, mi  smo pa izpostavili cestno razsvetljavo ter grafite, ki kvarijo izgled naše šole. Župan nam je odgovoril, da ima te popravke v občini v planu, da se bodo realizirali v letošnjem letu.

Po tej točki je sledil še en komentar župana na letošnjo temo. Nato sta pa tudi obe ravnateljici komentirali današnjo skupščino.

Ostala pa nam je samo še ena dolžnost, in sicer izvoliti kandidata, ki bo zastopal našo občino na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Odločili smo se, da bo to nalogo prevzel Domen Medvešček.

Naš parlament se je zaključil. Dobili smo odgovore na naša vprašanja, malce pokramljali z županom ter se veliko novega naučili.

 

Eva Trampuš, 9.a

Glasbena kuhinja

Obiskal nas je glasbenik, ki nam je predstavil glasbeno kuhinjo. Za začetek nam je pripravil glasbeni napitek za dober apetit. Bilo je čudovito, da lahko igramo na vsakdanje pripomočke iz kuhinje. Na koncu smo izdelali svoje glasbilo, imenovano žabji kraki. Zelo sem se zabaval in veliko naučil.

Matija Perše, 3. a več…

Prisluhnili smo tišini

Pri spoznavanju okolja se učimo o čutilih, zato nas je v torek obiskal Vladan, ki je gluhonem. Z njim je prišla tolmačka Natalija, ki je prevajala njegove znake. več…

Koncert Glasbene mladine

V torek, 1.3.2015, smo imeli učenci 8. in 9. razreda 3. oz. 4. šolsko uro koncert Glasbene mladine. Predstavil se nam je gospod Jaka Strajnar, ki je igral na cajon  (kahon). S sabo jih je prinesel nekaj čez 15, zato smo se lahko vsi preizkusili v igranju. Najprej nam je pokazal nekaj osnovnih udarcev, nato pa smo začeli igrati ritme polke in valčka ter spremljati nekatere znane popularne melodije.

????????????????????????????????????
Bilo je zabavno, zato je čas kar prehitro minil.

Matej Gorjup, 9.a

PUST

SLIKE PUSTNEGA DNE

Danes je pustni torek. V šolo smo prišli skoraj vsi »namaškarani«. Nekateri učenci so bili strašni, drugi zelo lepi, nekateri pa se niso našemili. Pri pouku nas je učiteljica vprašala, če smo hodili od hiše do hiše. Eni so bili ves dan po vaseh, drugi pa so si ogledali pustovanja v drugih krajih. Ko sem se danes zjutraj zbudila, sem bila zelo vesela. Mama me je pobarvala v črno in belo, da sem bila kot pravi okostnjak.

Manca Strnad, 5. a

Danes je pustni torek. Na šoli smo se nekateri oblekli v različne kostume. Jaz sem »rock zvezda«. Ko sem se zjutraj šemila, sem se bala, da bom v razredu edina preoblečena. Ko sem vstopila v šolo, mi je odleglo, ker sem videla, da se je precej učencev našemilo. Vsi so bili lepi. Upam, da bo danes odličen dan.

Vesna Drole, 5. a

Včeraj zvečer sem si pripravila obleke. Predstavljam Rdečo kapico. Mama mi je naredila kito, oblečeno imam krilce in čez ramena ogrinjalo. Sošolci, ki so oblečeni v kostume, se mi zdijo smešni in lepi.

Leila Škodnik, 5. a

Zjutraj sem se prebudila, a vstati se mi ni hotelo. Mama me je poklicala. Rekla mi je, da je pustni torek. Skočila sem iz postelje. Po zajtrku sem odhitela v kopalnico, kjer sem se naličila. Pohitela sem v šolo. Vesela sem bila, da so bile tudi moje sošolke oblečene v kostume. Jaz sem predstavljala miš.

Teja Humar, 5. a

Zbudil sem se na oblačno jutro, stekel po stopnicah in si umil zobe. Danes je pust,  zato sem se oblekel v pustno obleko. Oblekel sem se v nogometaša ter odšel v šolo. Kot vedno sem v šoli med prvimi. Pred poukom sem si ogledoval, kako so se našemili drugi učenci.

Gašper Ipavec, 5. a

Nekaj dni pred pustom sva si z mamo ogledovali pustne maske v revijah. Odločila sem se, da bom predstavljala tigrico. Mama mi je naslednji dan prinesla kostum. V soboto se nisem našemila, ker nisem imela družbe. Danes pa sem zjutraj prebudila mamo, da me je naličila. Narisala mi je nos, brke in mi nabarvala usta. Oblekla sem se in si nadela rep. V šoli je bilo veliko učencev našemljenih. Vsi so bili lepi.

Teja Pavšič, 5. a

Na pustni torek smo prišli v šolo v pustnih oblačilih. Za malico smo imeli krofe. Benjamin mi je pri podaljšanem bivanju narisal brke. Našemljeni so bili tudi mlajši učenci. Bili so zelo lepi.

Nik Gabrijelčič, 4. a

Včeraj je bil pust. V šolo sem prišla oblečena v pustno oblačilo. Doma mi je kostum pomagala obleči mama. Obleka je bila črne barve z veliko vijola pentljo. Na glavi sem imela čarovniški klobuk. Bila sem čarovnica, a nisem imela metle. Ko smo imeli NIT, smo v avli zaslišali harmoniko. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so plesali v krogu. Ta dan je bil zelo zanimiv.

Katja Škrlec, 4. a

Ko smo prišli v šolo, sem videla, da nas je bilo v našem razredu zelo malo oblečenih v pustne kostume. Jaz sem bila hudič. Pri malici smo se posladkali s krofi. V avlo so prišli učenci nižjih razredov in njihove učiteljice. Nekdo je igral na harmoniko, oni pa so plesali. Dan je bil zelo zanimiv.

Maša Tia Komac, 4. a

Prireditev ob kulturnem prazniku

V petek smo imeli prireditev ob kulturnem prazniku. Tudi jaz sem nastopal. Ko smo prišli v večnamensko dvorano, smo se preoblekli. Potem smo čakali na nastop. Razmišljal sem, kaj bom govoril. Sošolec je dvignil palec, kar je pomenilo, da bo šlo dobro. več…

Obisk pri gasilcih

Oktober je mesec požarne varnosti. Obiskali smo gasilce, ki so nam pokazali, kako se pravilno gasi požar v kuhinji, kako se gasi požar z gasilnim aparatom. Razložili so nam, kaj je pomembno, če ti zagori hiša.

Val Velušček, 3.a

Danes smo obiskali kanalske gasilce. Pokazali so nam, kako se pogasi, če zagori plin. Gasilci imajo zelo pomembno delo. So pogumni, močni in pripravljeni pomagati. Pri reševanju uporabljajo aparate, cevi, sekire. Imajo zelo dobre uniforme in škornje.

Tian Humar Bajt, 3.a

Gasilci so pripravljeni pomagati vsem ljudem. Gasijo požare in rešujejo ljudi.

Vita Božič, 3. A

Gasilci nudijo pomoč. Ta pomoč je prava, izrečena iz srca.

Kevin Pavlin, 3. a

Teden otroka v Kalu nad Kanalom

Tudi v Kalu nad Kanalom smo ob tednu otroka praznovali. V sredo so nas obiskali člani Godbeniške šole iz Deskel in nam predstavili različna glasbila in nanje tudi zaigrali. Na koncu pa smo skupaj tudi zapeli. V četrtek smo se otroci vrtca in šole pomešali in s skupnim sodelovanjem ustvarjali lutke, ki so na ogled v prostorih naše šole. Tudi v petek nismo počivali. V Kalu nad Kanalom smo vsi pravi športniki in zato smo se skupaj družili in igrali zabavne igre. Na koncu pa smo vsi prejeli tudi priznanje za sodelovanje.

teden_otroka_kal_nad_kanalom (4)teden_otroka_kal_nad_kanalom (3)
 

 

 

 

 

 

teden_otroka_kal_nad_kanalom (2)teden_otroka_kal_nad_kanalom (1)

 

 

 

 

 

 

Otroci iz Kala nad Kanalom

Jumicar

V večnamenski dvorani smo imeli predavanje o varni vožnji. Gospod Zmago nam je povedal vse o varnosti na cesti. Zelo lepo ga je bilo poslušati. Na igrišču nas je razdelil v skupine. Jaz sem bil v četrti skupini in imel sem čas opazovati druge. Zdelo se mi je super. Ko sem sedel v avto, sem bil ves na trnih. Pritisnil sem na »gas« in se začel voziti. Nekajkrat sem se zaletel v ograjo. Bila je nora vožnja.

Vid, 5. a

Vožnja z avtomobilčki mi je bila všeč, ker sem se počutila kot pravi voznik. Še bolje pa sem se počutila, ker je poleg mene sedela moja sošolka Leila. Pomagala mi je z nasveti. Bilo je super.

Manca, 5. a

Všeč mi je bilo, ko sem se vozila z Manco. Veliko sva se smejali. Malo sva se tudi pojezili, ker naju avto ni hotel vedno ubogati. Opazila sem, da je odraslim zelo težko upoštevati vsa prometna pravila in znake.

Leila, 5. a

Pri Jumicaru mi je bilo najbolj všeč to, da sem lahko preizkusila, kako se počutijo vozniki v prometu. Zdaj bom imela manj treme, ko bom šla delat vozniški izpit. Toda to je še daleč. JUMICAR je zakon.

Nika, 5. a

V avtomobilih je bilo udobno. Najprej me je bilo malce strah. Ko sem odpeljal dva kroga, me je strah minil. Pri prometnih znakih je bilo težko, saj jih je bilo veliko. Bilo mi je lepo, ker si zelo svoboden, ko voziš.

Kristjan, 5. a

Očaral nas je Čarovnik iz Oza

V četrtek, 11. 12. 2014, smo si učenci Osnovne šole Kanal ogledali gledališko predstavo Čarovnik iz Oza.

Z avtobusi smo se odpeljali do Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, kjer so pravljični muzikal «postavili na oder«. Nastal je po istoimenski znani knjigi, ki jo je ameriški pisatelj L. F. Baum napisal že davnega leta 1900. Delo je bilo prvič postavljeno na oder leta 1901, zgodba pa je bila prvič posneta na film v nemi črno-beli tehniki leta 1925. Štirinajst let pozneje pa so jo posneli še v zvočni in barvni verziji.

Pri nas je knjiga prvič izšla leta 1959 in z veseljem jo je sprejelo staro in mlado. Kljub lepemu jubileju je še zmeraj živa, sočna, žlahtna in napeta, polna drobnih biserov, smešnih dogodkov in težavnih situacij.

Deklico Dorotejo je tornado odnesel v pravljično deželo Oz. Močno si je želela domov, a pri tem bi ji lahko pomagal le čarovnik Oz. Odpravila se je k njemu. Med potjo je srečala strašilo, pločevinka in leva. Pridružili so se ji na poti k Ozu, saj so potrebovali pamet, srce in pogum. Menili so, da jim le on lahko pomaga.

Ko so prišli do njega, so ugotovili, da sploh ni pravi čarovnik. Bili so razočarani, vendar jim je čarovnik odprl oči. Sprevideli so, da so vse, kar so pogrešali pri sebi, pridobili že med nevarno potjo do njegovega mesta.

Ena najlepših pravljičnih povesti iz svetovne zgodovine nas uči, da si moramo pamet, srce in pogum v življenju sami pridobiti in ni čarovnika, ki bi nam pri tem lahko pomagal. To je modrost našega življenja, ki jo je potrebno čim prej spoznati.

Predstava je bila šaljiva in zanimiva. Smešno je bilo, ko so se igralci pomešali med nas gledalce. Čarovnik je celo sedel med nas in poujčkal našega sošolca. Seveda smo se temu vsi zelo smejali.

Predstavo so uprizorili igralci novogoriškega gledališča, v vlogi Doroteje pa je bila dijakinja novogoriške gimnazije, izvrstna Anuša Kodelja.

Zapisali učenci izbirnega predmeta vzgoja za medije in mentorica Zvonka Cigoj

Carovnik_iz_Oza01Carovnik_iz_Oza02

PRI GASILCIH

Petošolci smo v sredo, 22. 10. 2014  obiskali kanalske gasilce. več…

Likovna razstava – naši vtisi

V sredo, 22. oktobra, nam je bivša učiteljica kanalske šole Ana Križnič v galeriji predstavila svoje slike. Bilo jih je zelo veliko. Vsaka posebej je bila krasna. Slikarka je bila našega obiska zelo vesela.

Rok Leban, 5. b več…

Streha nad glavo

Pri NIT smo izdelovali hišice. Najprej smo prebrali poglavje Streha nad glavo, nato smo v naravoslovni škatli poiskali načrt in material za izdelavo. Hišice smo izdelali iz kartona. Od doma smo prinesli kamenčke, vejice, mah in druge naravne materiale. Izdelali smo manjšo maketo. Okrog hišic smo s peskom napravili stezo, večje kamne smo uporabili za skale, vejice za drva. Nekateri so naredili drevesa in jezero. To mi je bilo zelo všeč.

Žiga Berlot in Primož Jeklin, 4. b

 

Slike izdelkov

Čarovnice

Pri likovni umetnosti ustvarjamo veliko lepih izdelkov iz odpadnega materiala. Tako smo izdelali tudi čarovnice. Učiteljica je prinesla ličkanje, mi pa ostali material. Čarovnice smo tako izdelali iz suhih koruznih listov, koruznih laskov, blaga, palčk,…Pri izdelovanju smo se zelo zabavali. Ko smo končali z delom, smo jim dali imena in jih postavili v lončke. Vse čarovnice so bile zelo lepe.

Nina Levpušček, 4.b

Slike izdelkov

Lesene skrinjice

Pri naravoslovju in tehniki smo izdelali lesene skrinjice. Izdelava je bila zahtevna, a nam je vseeno uspelo. Najprej smo pregledali načrt in prebrali navodila. V tehnični učilnici smo rezali palčke. Skrinjice smo sestavili, nato pa zlepili. Sledila je poslikava z narodnim motivom. Tudi ta ni bila lahka, vendar smo se zelo trudili. Učiteljica nam je prinesla nekaj primerov, po katerih smo slikali. Skrinjice so zelo lepe.

Ana Vidmar, 4.b

Slike izdelkov

Nova spletna stran
https://www.os-kanal.si

(Skupno 1.333 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost