Petje mi je bilo vedno zelo pri srcu. Včasih sem si zamislila, kako lepo bi bilo, če bi obstajale pevske počitnice. in tako se je vse začelo…

Meseca maja, na navaden šolski dan, nam je učiteljica pri pevskih vajah povedala, da bo avgusta v Tolminu potekal tabor mladih pevcev Primorske. Bila sem zelo navdušena in s sošolko Veroniko sva takoj izpolnili prijavnico ter jo oddali učiteljici.

Dvajsetega avgusta, na dan nedelje, se je začel pevski tabor. Na avtobusni postaji nas je že pričakala mama moje sošolke Tajde. Druščina mladih pevcev se je tako veselo odpravila proti Tolminu.

Ko smo prestopili prag CŠOD ja, smo bili polni pričakovanj. Jaz, Veronika, Tajda, Elizabeta in Andraž smo z nasmeškom na obrazu čakali na avdicijo. Kmalu po prihodu smo že peli v učilnici za avdicije. Želeli smo iti skupaj, saj smo bili preveč plašni. Po uspešno opravljeni avdiciji sva z Veroniko pristali v prvem glasu, Tajda in Elizabeta v drugem ter Andraž v tretjem.

Nato, smo se razvrstili v glasove ter se vpeli. Z Veroniko sva pregledovali urnik- upevanje, sekcijska vaja, skupna vaja … Joj, koliko petja? A saj zato smo vendar tu! Prvi dan smo se naučili skoraj vse pesmi, ki so bile natisnjene na naših partiturah. Ko smo se vračali domov, smo si po poti veselo prepevali pesmi, ki so odmevale v naših srcih.

Naslednji dan smo veliko več vadili in peli ter peli in še več peli, a smo še vedno bili vsi nasmejani. A nismo le ves čas peli. Imeli smo tudi odmor ter sedeli pod drevesi, ki so šumela v rahli sapici, igrali ping- pong, igrali različne igre ter se smejali zgodbicam učiteljice Enise. Ta dan smo imeli prav posebni spoznavni večer z različnimi spoznavnimi igrami.

V sredo pa nas je čakalo presenečenje. Po jutranji skupni vaji smo odšli k Slapu ob Idrjici. Tam smo se kopali, skakali ter imeli piknik s čevapčiči ter hrenovkami in vsem, kar spada zraven. Tajda in Elizabeta in jaz smo si celo dale narediti tatu. Te tatuje je risala punca, ki je skoraj vsem dekletom na taboru okrasila roke le z alkoholnim flomastrom in veliko talenta. Ko smo se vrnili, smo si v kinogledališču ogledali film Margueritte. To je bila komedija, ki je govorila o baronici, ki si je želela postati odlična pevka, a žal ni imela posluha.

V četrtek pa smo imeli zvečer pravo rajanje s torto in harmoniko. Vsi smo se smejali, ko je Andraž plesal z učiteljico. Vsi smo tudi dobili priznanja za udeležbo in majico, ki smo jo nosili na koncertu.

Končno je bil tu veliki dan. Danes je koncert in mislim da se je osem ur petja na dan zares izplačalo, saj smo bili na odru zares zelo odlični. Zapeli smo naslednje pesmi, nekatere so bile izvedene prvič v Sloveniji, Shalom, Miserrere mei domine, Ave Maria, Red boots on, ‘This song’, Pa da bi znal, Namesto koga roža cveti, Moja dežela, Love, Mladinska, Oj lepo je res na deželi. Po koncu koncerta so vsi gledalci v nabito polni dvorani stali ter ploskali. Veliko nam je tudi pomenilo, da nas je prišla gledat tudi naša učiteljica petja Mojca Jerončič. Kasneje smo še dali intervju ter se odpravili na gostijo.

Rada bi se zahvalila vsem učiteljicam in učiteljema Barbari Kovačič, Stojanu Kuretu, Petri Grassi, Martini Burger in Davidu Bandlju.

S prijatelji smo sklenili, da če bodo te počitnice še kdaj potekale, bomo mi prvi na seznamu vpisanih.

Petje in glasba je zame  nekaj najlepšega na svetu. Te pevske počitnice bodo imele v mojem srcu pomemben prostor, poimenovan Ljubezen.

Larisa Dugar, 8. a

(Skupno 69 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost