V ponedeljek, 7.5.2018, smo učenci komaj čakali na peto šolsko uro. Ko je zazvonil zvonec, smo se preobuli in stekli ven, kjer nas je že čakal avtobus. Odpeljal nas je v kamnolom.
Ko smo zavili z glavne ceste, nas je že čakala naša vodička. Povedala nam je, da sta aktivna dva kamnoloma, in sicer v Rodežu in Perunk. Kamnolom Deskle in Lastivnica sta opuščena. Pot nas je vodila do opuščenega kamnoloma Lastivnica, kjer smo si ogledali učno pot.
Matija Perše, 5. a

Naša skupina si je najprej ogledala živali, ki živijo v mlaki. Biologinja nam je razložila , da so močvirja kot velike gobe, ki filtrirajo vode. Razložila nam je, s čim se hranijo žabe in močeradi. Prijela sem  pupka. Morala sem imeti vlažne roke, da se žival ne bi izsušila.
Zoja Bucik, 5. a

Izvedel sem, da bi se,če bi prijemali mladičke močerada z umazanimi rokami, le-ti okužili in poginil. Živali, ki živijo v vodi, tudi dvoživke, morajo imeti nenehno mokro kožo, ker jim grozi izsušitev.
Timotej  Križman, 5. a

Biologinja nam je pokazala pupka. Nato nam je pokazala urha. Najbolj zanimivo je, da je urh, ko se uleže na hrbet in pokaže trebušček, po trebuhu oranžen. To je varovalna barva.
Sara Berginc, 5. a

Na prvi postaji sem izvedela, da je nastal fliš zaradi podvodnih plazov. Videla sem tudi nekaj mineralov. V okolici smo iskali in nabirali zanimive kamne.
Klementina Skrt, 5. a

Na prvi postaji nam je gospa pripovedovala o kamnini z imenom fliš. Speljali smo postopek, s katerim smo uprizorili nastanek fliša. Izvedel sem velikokoristnih informaciji.
Tilen Stanič, 5. a

Videl sem fosile in izvedel sem, kako nastanejo. Tudi mi smo jih iskali. Preden smo odšli na avtobus, so nam ponudili sok in vodo. Bilo je zabavno.
Anej Bavdaž, 5. a

S pomočjo sličic in zapisi pod slikami smo sestavili prikaz nastajanja fosilov. Imeli smo se zelo lepo.
Eneja Dugar, 5. a

Odšli smo na sprehod do slapa. Na poti smo videli veliko živali. Sklepajo, da je voda  pitna. Tretja postaja je bila meni najljubša .Veliko sem izvedel o dvoživkah, ki živijo v opuščenem kamnolomu. Malega pupka  pa smo še  izpustili na mokro mizo in ga prijeli v roke.
Kevin  Pavlin, 5. a

Na poti do slapa smo videli mlako , rjavo žabo, kačjega pastirja in mravlje. Slap je bil manjši, kot sem pričakoval. V vodi pod slapom smo videli veliko mladičev močeradov.
Žan Bernik, 5. a

Skupina, v kateri sem bil, je šla na sprehod v naravo. Hodili smo po kamniti poti. Ko smo prišli do mlake, smo v njej videli paglavce. Videl sem tudi sršena.Mislil sem, da bo slap večji. V skalnih bazenčkih smo videli majhne močerade.
Žan Gerk, 5. a

Prvič sem bil v kamnolomu. Zelo lepo sem se imel. Na poti sem videl nekaj delovnih strojev – demperjev. Rad bi videl, kako minirajo in kako se vozi demper.
Aleks Romare, 5. a

V petek nam je učiteljica povedala, da bomo šli v kamnolom. Ko smo prispeli, smo se razdelili v tri skupine. Ogledali smo si stare kamnine in šli do slapa na sprehod. Prišli smo do mlake, kjer smo videli kačjega pastirja, žabe in paglavce. Bil sem zelo vesel.
Anže Berdon, 5. b

Ko nam je učiteljica povedala, da gremo v kamnolom, sem pričakovala, da si ga bomo ogledali in potem odšli. A je bilo veliko več. Že pot z avtobusom je bila zabavna. Ko pa smo se pripeljali na vrh, se je vse šele začelo. Pripravljene so bile tri postaje in mi smo bili v treh skupinah. Najbolj mi je bila všeč postaja z živalmi, čeprav tudi ostali dve nista bili slabi. Ob odhodu smo še pomahali in se odpeljali. Res mi je bilo všeč in upam, da bom šla še kdaj tja.
Vita Božič, 5. b

V kamnolomu je bilo veliko kamionov, ki so odvažali različne kamnine. Geologinja nam je pokazala fosile in povedala, kako so nastali, pojasnila nam je, kako razpadajo kamnine in zakaj se sprožajo plazovi. Iskali smo zanimive kamne. Sošolec si jih je nabral polne žepe. Bilo je zelo lepo. Če bi imel še priložnost obiskati kamnolom, bi si rad ogledal vse stroje. Najprej bi si ogledal šestdesettonski Libero, ki so ga pred kratkim dobili v kamnolom.
Tadej Konjedic, 5. b

Geologinja nam je razlagala, kako nastane kalcit. Ko smo raziskovali okolico, smo ga dobili veliko. Zdel se mi je zanimiv in lep, zato sem ga s sošolci precej nabral. Kalcit izgleda kot trda sol. Sošolec ga je polizal in se skremžil. Kalcit nima okusa po soli. No, vsaj tako pravi sošolec. Najbolj mi je bila všeč prva postaja, ker mi je gospa geologinja dala idejo nabiranja različnih kamnov, predvsem kalcita.
Tilen Malnič, 5. b

Naša skupini je biologinja povedala, da v kamnolomu ni samo kamenje, ampak tudi rastline in živali. Najprej nam je pokazala slike živali, potem pa nam je pokazala žive živali. Povedala nam je njihova imena. Vprašala nas je, če bi kdo želel prijeti v roko pupka. Bila je samička, ime ji je dala Pupika. Prijela sem jo zadnja. Roke sem si zmočila in jih držala tik nad mizo. Bila je majhna in ko sem jo prijela, se mi je lepila po dlaneh. Njene nogice so me žgečkale. Sedaj se jih ne bojim več prijeti. Nekateri govorijo, da so pupki sluzasti in grdi, a to ni res!
Nina Petrevčič, 5. b

V ponedeljek, 7.5.2018, smo imeli dejavnost v kamnolomu. Moja najljubša je bila postaja o živalih, ki so se naselile tam. Spoznali smo, kako lahko ohranjamo te živali in njihov dom. Videle sem žabe, močeradovega mladička, ob koncu pa smo v roke prijeli še pupka.
Jana Gabrijelčič, 5. b

Ko smo prispeli z avtobusom v kamnolom, mi je bilo všeč. Najprej smo posneli skupno fotografijo, a ko so povedali, da bodo snemali s kamero, sem bil malo nemiren. A ko smo se razdelili v skupine, sem že pozabil na kamere.Naša skupina je začela z naravovarstvenico, ki nam je povedala nekaj o kamninah. Na koncu nas je vodička peljala do slapa. Bilo mi je zelo všeč in upam, da bomo to kdaj ponovili.
Tian Humar Bajt, 5. b

Prišli smo na delavnico, kjer smo videli čisto prave fosile. Tega sem se zelo razveselil. Fosili so bili okamenele školjke. Gospa nam je povedala, da so med kamni lahko fosili, ki jih bodo mogoče kdaj izkopali. Dovolila nam je, da poiščemo kake zanimive kamne. Našel sem majhen kristal iz kalcita. Vzel sem ga za spomin.Izdelali smo tudi beton. V plastenko smo dali najprej večje, nezdrobljene kamne in nanje dali manjše. Nato smo nasuli še drobne. Vse smo zalili z vodo in premešali.
Val Velušček, 5. b

V drugi skupini smo najprej odšli na kratek pohod. Pred pohodom smo si ogledali kamen, v katerem so bile školjke. Hodili smo po makadamski poti in prišli do mlake. Na koncu poti smo prišli do slapa. Ne vedo še, če je ta voda pitna. Bilo mi je zelo všeč.
Patrik Cigoj, 5. b

Pri drugi mizi sem zagledala fosile. Bili so različnih oblik in velikosti. Najprej nam je geologinja pojasnila proces nastajanja fosilov. Nato smo skupno sestavili sličice v pravilen vrstni red. Sošolka mi je podala v roko fosil školjke. Bil je tako trd, da če bi padel na tla, se ne bi razdrobil.
Dan je bil vroč, a zapomnila si ga bom po prelepi učni poti.
Kim Dugar, 5. b

Na poti do slapa je bila mlaka. Videli smo žabe, ki so se skrivale v vodi med zelenimi algami. Tudi paglavci so se prav tako skrivali pred nami. Vodička nam je povedala, da so prav te alge zelo redke v Sloveniji, posebno v kamnolomih. V mlaki so se skrivali tudi urhi, ki so zaščiteni in spadajo v širšo družino žab. Po navadi je v mlaki več vode, zdaj pa že dolgo ni deževalo.
Jernej Leban, 5. b

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Skupno 70 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost