To je zgodba o kameni dobi.
Naša horda je štela deset članov. Na deževen dan smo poležavali v jami in nekdo je risali po stenah. Otroka sta brusila kamne, odrasli pa smo izdelovali pestnjake. Ker nam je že primanjkovalo hrane, smo se odločili, da pojdemo na lov. Po nekaj urah naporne hoje smo opazili sledi jamskega medveda. Sledili smo mu. Po golem naključju nas je pripeljal do velike jase. Tam so se pasli bizoni. Tako kot vedno smo lovci naredili načrt lova. Vedeli smo, da je za bizoni globok prepad, zato smo pripravili svoje sulice in bizone pričeli obmetavati z njimi. Bizoni so se obrnili ravno v smer, katero smo načrtovali. Stisnili smo jih v kot in enega pahnili v prepad.
Po uspešnem lovu smo žival nato prinesli v domačo jamo. Ženske so bizona odrle in končno smo se najedli. S polnimi želodčki smo zaspali na tleh. A nismo dobro spali, saj so se živali pred jamo glasno oglašale. Čez čas sem vstal in pred jamo zakuril ogenj.
Če nismo dobro spali, smo bili vsaj varni. Bili smo srečna horda.
Kevin Pavlin, 5. a
