Vitezov meč
Nekoč je živel vitez. Nekega dne se je odpravil v gozd. Na poti ga je ujela nevihta. Stemnilo se je in vitez je zgrešil pot. Našel je kočo. Izgledala je prazna. A v koči je živel zloben čarovnik. Hotel ga je začarati, kot je začaral celo vas. V začarani vasi so vaščani že dolgo let spali. Vitez je z mečem odbil zlobni urok v čarovnika. Rešil je vse vaščane in srečno so živeli do konca svojih dni.
Tilen Jerkič, 2. b
Zlata krogla
Nekoč je živel palček po imenu Smuk. Oblečen je bil v dolgo rdečo majico, črne hlače in špičasto oranžno kapo. Nekega dne je zagledal plakat, na katerem je pisalo: Prijavite se na tekmovanje v umskih izzivih. Palček Smuk se je prijavil. Na tekmovanju so se vsi palčki hvalili, da bodo zmagali. Župan je zmagovalcu obljubil zlato kroglo. Toda to kroglo je nekdo ukradel. Palček Smuk je našel sled za tatom zlate krogle. Sled je vodila v hišo palčka Vladimirja. Palčki so se pomirili v tekmovanju. Zmagal je Smuk. Dobil je zlato kroglo. Ker je imela čarobno moč, je z njo pomagal revnim družinam.
Nauk te pravljice je, da se ne sme krasti in da modrost lahko pomaga rešiti vse težave.
Loris Sofia Vidič, 2. b
Obiskala nas je vila
Padel je mrak. Šel sem spat. Dolgo časa nisem mogel zaspati. Gledal sem v zvezdnato nebo. Zagledal sem svetlobo, ki se mi je približevala. Ta zvezda je bila vila. Povedala mi je pravljico. Jaz pa sem sladko zaspal.
Matevž Koren, 2. b
Dolgo nazaj mi je odpadel mlečni zobek. Legenda pravi, da če zobek daš pod blazino, pride ponoči zobna vila in zamenja zobek za kovanec. To sem storil tudi jaz. Zobek sem položil pod blazino in se močno trudil, da ne bi zaspal. Kar naenkrat je sobo razsvetlila srebrna svetloba. Iz nje je prišla vila. Bila je zelo lepa. Imela je krila, ko so bila posuta s srebrnimi bleščicami. Imela je dolge srebrne lase. Takrat sem se zbudil in vile ni bilo več. Pogledal sem pod blazino in tam je bil kovanec.
Tilen Jerkič, 2. b
Poletne noči sem sanjala o vili. Vila je imela dolge lase in je bila zelo lepa. Rekla mi je, da mi bo izpolnila željo. Jaz se razmišljala in razmišljala, a se nisem ničesar spomnila. Ko sem se končno spomnila, me je zbudila budilka. Morala sem v šolo. Ko smo v šoli imeli pouk, mi je vila pomahala skozi okno. Bila sem zelo vesela.
Larisa Vidič, 2. b
KDAJ SEM ZVIT KOT LISICA?
Večkrat lovim mačka. Najprej se ustavim, grem nazaj, od koder sem prišel, potem ga ulovim.
Maj Karnel Burgar, 2. b
Ponoči sem se igral v sobi, mama pa je mislila, da spim.
Maj Mugerli, 2. b
Kadar se izmuznem iz jedilnice.
Roland Šavli, 2. b
Takrat, ko sem zunaj in hočem kaj ušpičiti.
Jani Jug, 2. b
KDAJ SEM MODER KOT SOVA?
Pri matematiki, ko rešujem težke naloge.
Neli Jug, 2. b
Ko dam prijatelju kak nasvet in mu povem, kaj je prav in kaj narobe.
Loris Sofia Vidič, 2. b
Ko sem se spomnila, da lahko komu pomagam.
Mei Šuligoj, 2. b
Ko imam dobro idejo in jo vsi prevzamejo.
Matevž Koren, 2. b
Ko sem sestavil drevesno hiško.
Maj Mugerli, 2. b
KDAJ SEM NEŽEN KOT CVET?
Kadar božam kužka.
Tilen Jerkič, 2. b
Ko se igram z dojenčkom.
Neli Jug, 2. b
Ko objamem mamo.
Adrijan Lipičar, 2 . b
KDAJ SEM PRIDEN KOT MRAVLJICA?
Ko pospravim svojo sobo.
Tilen Jerkič, 2. b
Ko se učim, ne da mi kdo reče.
Neli Jug, 2. b
Ko sem v šoli tiho in opravim vse naloge, ki jih dobim.
Larisa Vidič, 2. b
Ko naredim dobro delo.
Mei Šuligoj, 2. b
