Mama, veliko sem razmišljal, kaj naj te v tem intervjuju sploh vprašam. Ker živimo v tem nenormalnem obdobju, sem se odločil, da ti postavim par vprašanj o tem.

Kako si se počutila, ko si izvedela, da se bo tudi v tem šolskem letu začela šola na daljavo?

Moram priznati, da me je bilo pošteno strah. Predvsem zato, ker nisem niti pomislila, razmišljala, da bo spet prišlo do tega. Mislim pa, da je to obdobje težko za vse. Za vas otroke, vaše učitelje in nas starše.

Nismo pa ostali samo mi doma. Tudi ti si še vedno na čakanju na delo. Kako si se s tem sprijaznila?

Sploh se nisem sprijaznila (smeh). Težko mi je, ker sem morala ostati doma in kot zgleda bom še nekaj časa. Tako kot vi potrebujete družbo, izobraževanje v šoli, druženje s sošolci, tako potrebujem tudi jaz mojo vsakdanjo rutino, moje sodelavce.

Si pomislila, kako bi bilo, če bi ti morala hoditi v službo in bi bili mi otroci sami doma?

(smeh) Tudi na to sem pomislila. In iskreno si tega ne predstavljam. Mislim, da bi morala dati odpoved. Preveč vas je, da bi vas pustila same doma. In ne morem si predstavljati, v kakšnem stanju bi bilo stanovanje, ko bi se vrnila iz službe, ali bi bila narejena naloga, pa stalno opominjanje na zoome … saj sam veš, kako je. Mislim, da si ti edini od otrok, ki si dovolj resen in bi vse uspel speljati tako, kot je treba.

Ker si ne predstavljam, kako je biti v tvoji koži, te prosim, če mi poveš par besed o tem, kako je imeti pet šoloobveznih otrok doma.

Dobro vprašanje (smeh)! Tukaj bi ti lahko povedala toliko, da bi uspel napisati že roman. Na kratko pa … naporno je. In odvisno od dneva. Včasih mi je lažje, včasih težje. Mislim pa, da to jasno pokažem in sami veste, kdaj mi je težko. Poleg tega, da ste vi doma in da imam ves dan koga od vas za petami in milijon krat slišim besedo »mamaaaaa…« in sledi nadaljevanje … »a lahko … mi pomagaš, kako to naredim, ne razumem…« Uf, otroci, imam še drugo delo. Poskrbeti moram, da ste siti, oprani, zlikani …

Kar vem, si velikokrat omenjala, da bi rada delala z otroki v vrtcu. Si po tej izkušnji še vedno tega želiš?

Res je, da imam doma en mali vrtec (smeh) in je včasih res naporno, ker me izčrpate, da zvečer samo padem v posteljo. Ampak to me še vedno ni odvrnilo od mojih želja. Otroke imam rada in vsak otrok je zanimiv »unikat«. Sploh pa ti mlajši otroci dajo posebno energijo in voljo.

Kje najdeš toliko energije, da ti uspe vsak dan preživeti takšen tempo?

Nimam več toliko energije. Naredim pa vseeno z veseljem vse, kar moram, in tudi pomagam, kar seveda znam pomagat. To pa zato, ker vas imam rada.

Kateri del dneva je zate najtežji?

Jutro! Kako bi spala, včasih tudi do desetih, če bi lahko. Sploh sedaj, ko sem na nogah prebolela covid-19 in sem zelo utrujena, da ne govorim o vsem, kar se mi je pritaknilo zraven… Zelo pa sem hvaležna moji mami, ker mi veliko pomaga takrat, ko potrebujem pomoč.

Bi mi za konec povedala, česa si v tem trenutku najbolj želiš?

Tako kot verjetno velika večina si želim, da bi bili vsi zdravi, da bi vi otroci šli v šolo, tisti, ki smo primorani biti doma, spet v službo. Želim si tudi, da pride čim prej pomlad, sonce … Pogrešam delo na vrtu, dolge dneve. Predvsem pa si želim, da vsi skupaj spet normalno zaživimo in pozabimo na ta virus.

Timotej Križman, 8. a

(Skupno 108 obiskov, današnjih obiskov 1)