Pripovedoval bom o nesreči, ki se mi je zgodila na smučišču Kanin. Dogodek me je zelo pretresel in mi ostal vtisnjen v spominu.
Zgodilo se je majskega dne na Kaninu. S klubom smo še zadnjič trenirali smučanje. S trenerjem sva skupaj odšla na progo, da poizkusiva moje nove smuči. Ko sva prišla k sedežnici, sem se nanjo slabo usedel in zato me je vrglo z nje. Žičničar je sedežnico takoj ustavil. Jaz sem se držal zanjo in visel štiri metre od tal. Nisem se več mogel držati in roka mi je zdrsnila. Na mojo veliko srečo se je dres zataknil v trenerjevo sponko smučarskega čevlja. Nato me je trener hitro prijel za roko. Bilo me je zelo strah. Govoril sem, da bom padel in po glavi so mi švigale slabe misli. Ljudje so mi takoj priskočili na pomoč. Ljudje, ki so bili spodaj, so naredili piramido, tako da so splezali eden na drugega in me lahko prijeli. Bil sem rešen in vsi smo se oddahnili. Zelo sem bil hvaležen vsem, ki so mi pomagali v nesreči.
Danes se zavedam, kakšno srečo v nesreči sem imel, da sem jo odnesel brez poškodb. Dogodek mi bo ostal za vedno globoko v spominu.
Kristian Šavli, 7. a
