Ko smo z družino in s prijatelji staršev odšli na Andrejev sejem v Staro Gorico, sem si zaželela vožnjo z vrtiljakom – kolesom.
Vsi skupaj smo odšli v kabino in se pripravljali za vožnjo. Ko smo bili prav na vrhu kolesa, se je kolo ustavilo. Ker je pihal močan veter, je kabino zibalo z desne na levo stran. Ustrašila sem se, ker je pihal veter tako močno, da sem mislila, da se bo kabina snela s kolesa in bomo vsi strmoglavili na tla. Takrat sem videla, koliko je še zanimivih igral in spraševala sem se, če bomo lahko šli tudi na ostala igrala. Čez slabe pol ure so upravljalci popravili kolo, da smo lahko končali krog.
Tega dneva ne bom nikoli pozabila, ker sem se tako ustrašila. Pravijo, da lepe trenutke hitro pozabiš, slabi ali strašni pa se ti za vedno vtisnejo v spomin.
Nina Jakopič, 7. a
