Septembra letos sem bila naročena na pregled.
Z mamo sva se odpeljali k zobozdravniku. V čakalnici je bila dolga vrsta. Prišla je asistentka in prosila za zdravstveno kartico. Videla naju je, da se dolgočasiva in nama prinesla par knjig. Začeli sva brati in vrsta je v hipu postala krajša. Asistentka me je poklicala in vstopila sem v zobno ambulanto. Zagledala sem stol in postalo me je strah. Glas zobozdravnika ni bil prav nežen, ko pa me je povabil na stol sem se opogumila in sedla. Odprla sem usta in pregledal mi je zobe. Zdel se mi je postaven, velik, smešen in strog. Povedal mi je, da bom dobila zalivko. Grozno je bilo. Začel je spirati zob in delati jamico vanj. Da bi se umirila, mi je zraven pel pesmice. Ko me je zabolelo je, sem stisnila zobe in ugriznila v pripomoček. Mislila sem, da bo začel kričati name, a na srečo ni. Opravičila sem se mu in vse je bilo kot prej. Bolečina je izginila. Odšla sem iz ordinacije in objela mamo.
Zobozdravnik me je poklical nazaj, ker sem bila pridna je na mojo roko odtisnil žig. Z mamo sva odšli domov in moje skrbi so izginile. Zame je bil ta dan poln strahov in ena sama dogodivščina, ki se mi je pripetila in se mi bo za vedno vtisnila v spomin.
Kim Dugar, 5. b
