Prišla je mama zima,
prinesla je mraz na obraz.
Zapadel je sneg,
pobelil je breg.
Naše plače
so nam kupile nove hlače.
Kepanje, tekanje, to je veselje,
ki nam ga pokvarilo je zelje.
Vse to igranje
nas je spravilo v spanje.
Lea Jakopič, 5. b
Nadeli si bomo rokavice
in obuli nogavice.
Zapadel je sneg,
odpravili smo se na breg,
naredili smo snežaka,
največjega junaka.
Ko je bil pa mraz,
smo v hišo odšli jest namaz.
Neja Dugar, 5. b
Čisto potiho, kar čez noč,
na vrata potrka,
kdo drugi kot zima.
Ta fina gospa,
odeta v mraz,
nas že opozarja na snežni plaz.
Pa tudi zameti
so visoki kot največji paketi.
Pa kaj zato!
Nam vseeno je lepo!
Saj sneg pobelil
ves je breg
in, ni lepše je stvari,
ko se vam na sani mudi.
Pa tudi smuči,
ki svetijo se ko ponoči luči,
nadenemo na noge
in po hribu hitimo,
da slučajno česa ne zamudimo.
Čeprav vsak drugi otrok
od utrujenosti že šepa,
ga vseeno zamika
še snežna kepa.
Pa ko pade mrak
iz snega nastane najlepši snežak.
Sedaj pa dovolj je bilo,
zato v hišo pohitimo,
da smrečico še okrasimo.
Nanjo nadenem še jaz
najlepši obesek
in čisto tanek bleščeči pasek.
Da smrečico bi videl vsak,
postavimo jo pred naše okno,
okno, ki krasi ga ledena roža,
ki bleda je
kot pozimi naša koža.
Svit Križman, 5. b
Odločila sem se, da napišem pesem
in vam nekaj rim natresem.
Zato sem šla na Bled
in videla na jezeru led.
Ko hodila sem v breg,
naletaval je sneg,
bil je suh, lahek kot puh.
Bilo je mraz,
za menoj nastajala je gaz.
Imela sem obute snežke,
čeprav bile so deške.
Sedla sem na sanke
in si izmišljala uganke.
Zaslišala sem glasek,
ki mi ponujal je okrasek.
Začelo močno je sneženje
in povečalo drsenje.
Potem naredila sem snežaka,
popolnega junaka,
naredila sem še kepo,
ki spominjala je na repo.
Na koncu pojedla sem piškotek
in se stisnila v kotek.
Zala Velišček, 5. b
Zapadel je sneg,
pobelil naš breg.
Naredila sem možaka,
velikega snežaka.
Iskala sem smuči
a ni bilo luči,
zato sem vzela sanke
in si obula opanke.
Ker zunaj bil je mraz,
ki pihal mi je v obraz,
vzela sem še šal
in se zaletela v pal.
Oblekla sem bundo
in dala za rundo.
Obula sem nogavice
in si čez prste povlekla rokavice.
Vzela sem kepo
in jo vrgla v repo.
Ogrel me je šele kamin,
saj to je bil edini način.
Ker je to zima,
se ta pesem rima.
Ela Velišček, 5. b
Zunaj zima je in mraz,
ob morju pa visoka plima in vesel obraz.
Siv oblak prekril je nebo,
fant krepak počuti se slabo.
Beli sneg pobelil je že breg,
velik plaz spustil se je na ukaz.
Hud je ta sibirski mraz,
zato sem si na hitro pokril obraz.
Naredili smo snežaka,
ki mu ni junaka,
mečemo si kepe,
v kleti pa ne manjka repe.
Nastal je velik zamet,
na nebu pa sem videl komet.
Beli sandali, posuti s kristali,
vabijo na sankanje,
slišimo mijavkanje.
Matija Purgar, 5. b
Zapadel je sneg,
pobelil je breg,
in pritisnil je mraz,
ko prišel je dedek Mraz.
Zima je bela,
snežna odeja debela,
vzamemo sanke,
gremo čez planke.
Vzamemo smučke
in gremo po lučke.
Ko dobimo zalet,
je na poti velik zamet.
Mai Humar, 5. b
Bela snežinka
pada, ko je zima
in mraz
mi meče v obraz.
Ko imam veselje,
se vržem iz postelje,
naredim snežaka
in ga vržem v smetnjaka.
Otroci se kepajo,
na koncu vsi že šepajo.
Ko vidim simetrijo,
dobim domišljijo.
Zunaj je tak mir,
da vidim svoj vir.
Za božič se spustim po bregu
in se okopam v snegu.
Jernej Kralj, 5. b
Takoj, ko mine dedek Mraz,
pride zima tudi do nas.
Vsi smo zunaj le na snegu,
s sankami se podimo po bregu.
Bela hribovja in gorovja,
zasnežene doline in bele kotline.
Vsi smo veseli,
ker delamo snežaka,
skupaj ga spremenimo
v pravega možaka.
Ko pride zima,
vsi otroci rečejo: »Prima!«
Ko pa odide,
nas vse veselje mine.
Smučanje, deskanje, kepanje, sankanje,
če smo skupaj, je vse bolj zabavneje.
Za na sneg si oblečem topla oblačila,
da se pozimi slučajno ne bom prehladila.
Še snežinka drobna, mala,
mi na nosu je pristala.
Petra Pičulin, 5. b
Nežno snežinka padla je na tla,
kmalu se ji je pridružila še ena.
Počasi se zbrala je druščina vsa,
izginila je s travnika trava zelena.
Maša snežinka je vedno vesela,
pleše po zraku ter išče pristan.
Po njenem obisku pokrajina bela
polepša otrokom vsak šolski dan.
Maj Karnel Burgar, 5. b
Prišel je mraz do nas,
z njim prava zima,
ki je prav prima.
Pobelilo je smučišče, sankališče,
sanke so letele čez planke,
smuči pa čez brvi.
Bilo je veliko igranja, skakanja.
Zgradili smo snežaka,
pravega orjaka.
Na cesti pa sneg in kreg,
zato je vnuk
skočil v plug.
Bili smo mokri kot cucki,
zato je mama dala čaj in potičke
ter suhe rokavičke.
Jaka Mugerli, 5. b
Zunaj je prelepa zima,
ki se rada rima.
Otroci se igrajo z drsalkami smejalkami,
izdelujejo snežaka junaka.
S sankami scrtankami
po hribu se spuščajo.
Pikice slikice padajo z neba,
piha veter Peter,
smreka prepreka se maje v vetru.
Vsak otrok ima rokavice ptice,
čudi se čarovnik,
ko otroci drsajo po ledu medu.
Čarovnik vzljubi pikice slikice,
z njimi zapleše na ledu medu.
Dajana Konjedic, 5. b
