Na Kontradi je nekoč živel možiček Švrk. S strehe hiš je opazoval Kanalce in otroke, ki gredo v šolo. Nekega dne je srečal Primoža Trubarja, ki je pešačil po Kanalu. Švrk ga je vprašal, če mu razkaže stari del Kanala. Primož se je strinjal. Odpeljal ga je v Gas in v grad. Možiček mu je povedal veliko stvari, ki jih Primož še ni vedel.
Ko je Primož prišel domov, je Švrku poslal razglednico s pozdravi in zahvalo, ker je z njim preživel tako lep dan.
Maj Karnel Burgar, 3. b
Pred davnimi časi je na Kontradi živel možiček. Imena ni maral. Nekega dne je v konjušnici srečal bolnega konja. Hotel je pomagati, da bi konj ozdravel in mu odprl hlev. Na Kontrado je prišel Valentin Stanič in srečal možička. Vprašal ga je: Čemu takšen hrup? Možiček med dimniki je odgovoril: Konj se razgibava. Iz hiš so prišli otroci in konja začeli božati, jahati in krtačiti. Konj je še tisti dan ozdravel. Valentin Stanič je otroke in možička pohvalil za dobro delo.
Jaka Gabrijelčič, 3. a
Nekoč je na Kontradi živel možiček med dimniki. Ko je videl revno ženico, jo je vprašal, zakaj je žalostna. Povedala mu je, da mora do naslednjega dne speči osemdeset rogljičkov, trideset kolačkov in deset krofov. Možiček je vse spekel v hipu. Ženska se mu je zahvalila in mu kupila nov klobuk in nove čevlje. Drugo jutro je na dvorišču videl bolnega konja.in ga ozdravil. Konj je možička odnesel na grad. Stražarji so od konja izvedeli, kako dobro srce ima možiček. Rekli so: Ti boš naš kralj. In možiček je živel srečno do konca svojih let. Ko je bil kralj, se je Kanalcem dobro godilo.
Nace Strnad, 3. a
Nekoč je živel možiček med dimniki. Bil je tudi v Kanalu. Svojo pot po Kanalu je začel na strehi severnega stražnega stolpa. Videl je delavce, ki se trudijo delati kanalski most. Skočil je s strehe na skale na drugo stran reke Soče in z vsemi močmi začel graditi iz svoje strani. Po eni uri dela je bil most dokončan. Valentin Stanič, ki je naredil načrt za kanalski most, mu je dal priznanje za pomoč. Možiček je šel skozi Gas in srečal kotlarja, ki je zaklical: Hej, možic, do jutri moram zakrpati sto kotlov, pa sem že zdaj tako utrujen, da ne morem zakrpati nobenega več. Kaj naj storim? Možiček je kotlarju svetoval, naj gre za eno uro na sprehod po Kanalu in se potem vrne na delo. Kotlar je nato delo z lahkoto opravil. Možiček je nekega dne opazil na Kontradi belega bolnega konja. Ko se je konja samo dotaknil, je ta že ozdravel. Za zahvalo ga je konj popeljal na kanalski grad. Tam je možiček srečal Napoleona Bonaparteja in Primoža Trubarja. Mogoče ga na gradu kdaj še lahko vidiš.
Ian Murovec Hvalica, 3. a
Nekoč je med dimniki v Kanalu živel možiček Skok. Nekega dne se je sprehodil do Kontrade. Splezal je na streho Kolarjeve hiše in gledal, kaj se na trgu dogaja. Videl je, kako so furmani zamenjali utrujenega konja. Pred sodnijo in gostilno je bilo veliko ljudi. Opazil je tudi staro hišo. Pozanimal se je, kako se pri njej »reče«. Povedali so mu, da je to Petrucka. Videl je, da je sezidana iz kamna. Ima majhna okna, ki so zaščitena z rešetkami in lesen gank. Na strehi je dimnik iz opeke, pokrit s korci. Kmalu mu je postajalo dolgčas. Stekel je v Gas. Zagledal je kotlarje, ki so izdelovali različna orodja in kotle. Menjali so jih za drugo blago. Pogledal je, kaj se dogaja pri Neptunovemu vodnjaku. Tu so gospe klepetale in se na glas smejale. Nekatere pa so tja prišle z vedri po vodo. Obiskal je tudi grad. Izvedel je, da je nekoč grad obiskal tudi Napoleon. Tu je pokopan njegov konj. Pogledal je še okrog cerkve in videl veliko množico ljudi. Vrnil se je na Kontrado. Zagledal je fantka, ki je jokal. Zasmilil se mu je. Videl je, da ima strgan ročaj torbe. Peljal ga je v trgovino in mu kupil novo torbo. Fantku so si zaiskrile oči in bil mu je neizmerno hvaležen.
Petra Pičulin, 3. b
Nekoč je živel možiček, ki mu je bilo ime Bimbo. Živel je na Kontradi na strehah hiš.
Nekega sončnega dne je v Kanal prišel turist. Na strehi je opazil možička. Čeprav ga ni poznal, ga je prosil, naj mu razkaže Kanal. Možiček mu je pokazal ostanke starega zidu iz kamna. Turista je zanimalo, kaj se je na Kontradi nekoč dogajalo. Povedal mu je, da je bila tu menjalnica konj, tržnica, gostilna in šola. Sprehodila sta do Neptunovega vodnjaka. Turistu je povedal, da so nekoč k vodnjaku hodile žene po vodo in na klepet. Izvedel je, da je Neptun kralj morja. Nadaljevala sta pot v Gas. Turist je želel vedeti, zakaj so hiše tako visoke in tako skupaj. Možiček mu je vse lepo razložil.
Turist se mu je zahvalil in obljubil, da bo Kanal še kdaj obiskal.
Zala Velišček, 3. b
Na Kontradi je živel možic Franc. S strehe je imel lep razgled. Gledal je, kako otroci prihajajo in odhajajo iz šole. Na obisk je odšel v Gas. Tu je videl kotlarje. Izdelovali so majhne, velike in zelo velike kotle. Prišla je gospa in zamenjala vrečo moke za srednje velik kotel. Na Kontradi je srečal Primoža Trubarja. Franc ga je peljal do gradu, kjer sta se spoznala z grofi. Pri Neptunu sta se malo odpočila in poklepetala z ženami, ki so tja prišle po vodo. Nato sta odšla v vaško gostilno, kjer sta se okrepčala. Primož je zamenjal konja in odjezdil naprej.
Tomaž Humar, 3. b
