Bile so zimska počitnice. Končno!
Zbudila sem se v hladno zimsko jutro in zunaj je naletaval sneg. Nataknem si tople copate in grem na balkon, da se prepričam, če res sneži.
Kako lepo! To so zelo redki trenutki v Kanalu, da sneži. Rada imam sneg. Globoko vdihnem zimski zrak in se odpravim na toplo. V peči se sliši šumenje ognja. Pripravljam si zajtrk in razmišljam, kaj bi danes lahko počela s prijateljicami. Lahko bi se odpravile na Bled. Na Bledu še nisem bila v tem zimskem času, gotovo je zelo zanimivo. Lahko bi se odpravila do Ljubljane. Obožujem Ljubljano, sploh poleti, ko se toliko dogaja. Odločila sem se, da bom srednjo šolo obiskovala v Ljubljani. Takrat bom imela priložnost, da jo še bolje spoznam. Mogoče pa bodo prijateljice želele ostati v Kanalu, da bi se kepale in sankale.
Mogoče je pa res to najboljša izbira. Potem bi lahko skupaj pripravile kosilo, pogledale kakšen dober film.
Kaj pa Lipica?
Nazadnje sem bila tam kot otrok in ne spominjam se več dosti. Ravno prejšnji teden sem prebrala knjigo slovenske pisateljice Dese Muck z naslovom Nebo v očesu lipicanca.
Bila sem navdušena nad knjigo in belimi konji, kar zaželela sem si, da bi jih bolje spoznala.
No ja, karkoli bomo počele, se bomo imele lepo, kajti naša domovina Slovenija je čudovita domovina.
Tereza Mugerli, 9. a
